Naša prihodnost s kriptovalutami

Ne glede na to, ali si kriptovalute zaslužijo tolikšno pozornost, ostaja upanje, da bi lahko privedle do bolj solidarnih oblik gospodarstva. Kriptovalute so tukaj in se bodo obržale, in glede na pretečo dolžniško krizo v ZDA lahko kriptovalute na neki točki postanejo bolj priljubljena možnost.

Le leto dni po finančni krizi leta 2008 je bila kriptovaluta bitcoin ustvarjena kot alternativa vprašljivemu finančnemu gospodarstvu. Ustanovitelj bitcoina, Satoshi Nakamoto, je napisal kodo in protokol, ki sta temeljila na novi tehnologiji blockchain, tj. veriženju blokov. Šele zdaj,deset let pozneje, pri kriptovalutah zaznavamo potencialni gospodarski preboj. Za mnoge ljudi lahko kriptovalute ustvarijo alternativne, nekapitalistične in bolj solidarne oblike gospodarstva. Drugi kriptovalute docela dojemajo kot sabotažo – spodkopavale in kradle naj bi večjim podjetjem, bankam in vladnim institucijam.

Dozdeva se, da je na mestu vprašanje, ali vdor kriptovalut na svetovni trg spreminja družbo oz. ji celo škoduje – ali dejansko gre za ‘motečo tehnologijo’. In mar so kriptovalute v resnici tako osvobajajoče, kot nas prepričujejo ‘kriptoanarhisti’, svobodomisleci in libertarci? Nekateri menijo, da je to novo gospodarstvo pomembno v enaki meri kot pojav interneta, medtem ko drugi mislijo, da se mu pripisuje prevelik pomen: ‘Isto sranje, druga embalaža’.

Vendar je trg s kriptovalutami ogromen: dandanes od 4 do 5 milijard ljudi nima bančnega računa, in mnogim izmed njih lahko poceni pametni telefon s kriptovalutami služi kot ‘digitalna denarnica’. Ljudje v državah v razvoju, ki ne pripadajo zgornjemu srednjemu sloju, bodo lahko prejemali plačila in plačevali z denarjem, ki ga davčni uradniki v koruptivnih državah ne bodo mogli izslediti, obenem pa se bodo izognili bančnim stroškom oz. stroškom za uporabo kreditnih kartic. Vlade po vsem svetu bodo verjetno storile vse, kar bo v njihovi moči, da preprečijo oz. regulirajo uporabo tovrstnih novih tehnologij, pri čemer pa bodo tvegale, da se bodomorale soočiti z milijardo nasprotnikov teh nadzornih ukrepov.

Photo by Pawel Janiak on Unsplash

Bančni sistem v krizi?

Od skromnih začetkov je vrednost bitcoina narasla z 1 na okoli 6000 ameriških dolarjev. Čeprav je ta valuta letos izgubila vrednost, je njena cena sedemkrat višja kot pred letom dni. Dejstvo, da zaupanje v bitcoin narašča, pomeni tudi, da se zaupanje v dolar morda zmanjšuje. Ali obstaja tveganje, da bomo doživeli novo finančno krizo, podobno tisti iz leta 2008? Nedvomno. Dolžniška situacija, s katero se soočamo zdaj, je slabša kot tista pred izbruhom krize leta 2008.

Kot primer si poglejmo finančno stanje Norveške. Leta 2017 je norveška država imela primanjkljaj v višini 225 milijard kron, ki ga je nato pokrila iz naftega sklada, tj. državnega sklada za dolgoročne naložbe norveških prihodkov od nafte. V istem obdobju je izguba na trgih v zasebnem sektorju znašala okrog 300 milijard, trgovinski primanjkljaj pa je dosegel približno 250 milijard. Merjeno v BDP to pomeni prekomerno porabo v višini skoraj 800 milijard.

Tudi zadolženost norveških gospodinjstev se je od izbruha krize podvojila. Dolgovi so se povečevali v skladu z rastjo cen nepremičnim (85 % dolga je vezanega na nepremičninski trg); trenutno skupni dolg znaša približno 3000 milijard kron. Hkrati se je dolg norveških občin podvojil na približno 2000 milijard kron. Povedano drugače: norveška blaginja v precejšnji meri temelji na dolgu.

Kako dolgo bodo upniki še verjeli v to, da bodo v prihodnosti njihova posojila povrnjena –preden se bo mehurček razpočil? Če bodo cene stanovanjskih objektov med krizo padle in bodo domovi močno obremenjeni s hipotekami, ljudje ne bodo zmogli poravnati svojih dolgov in bodo bankrotirali. Žal pa ima že zdaj ena petina norveškega prebivalstva v lasti 80 odstotkov premoženja, in nanje bo tragedija komaj kaj vplivala, niti jih ne bodo prizadeli protesti, ki bodo sledili.

Hitro rastoči dolg

Bodo kriptovalute postale alternativa običajni denarni vrednosti, če na primer ameriški dolar izgubi verodostojnost? Ameriški dolg se je v nekaj več kot 30 letih skoraj 20-krat povečal in zdaj znaša že neverjetnih 20 bilijonov dolarjev. Dolgovi deloma naraščajo zaradi tiskanja ‘novega denarja’. Če k temu prištejemo še pričakovane primanjkljaje v višini 750 milijard dolarjev (približno toliko, kot znaša celotna vrednost norveškega naftnega sklada), to ‘podjetje’ morda ne bo več dolgo veljalo za zanesljivo.

Na nacionalni in mednarodni ravni se zaupanje v ameriški dolar zmanjšuje tudi, kadar ZDA povečajo vojaški proračun, namesto da bi vlagale v proizvode, ki se neposredno navezujejo na potrebe ljudi. To lahko prav tako povzroči padec dolarja. Družbeni sloj starejših držav ljanov poslabšuje stanje ameriškega gospodarstva: leta 1995 je bilo na slehernega upokojenca 4,9 zaposlenih Američanov. Čez 20 let bo moralo približno pol manj delovno aktivnih pokrivati stroške starejših ljudi, pri katerih se pričakovana življenjska doba nenehno podaljšuje. Bo povprečen Američan pripravljen deliti tretjino svojega dohodka s tujci iz rastočega družbenega sloja upokojencev?

Kitajski juan se pripravlja na to, da bo podedoval vlogo svetovne valute, ki je doslej pripadala ameriškemu dolarju. Kitajska je izdatno vlagala v Afriko, kjer mnoge države razmišljajo o menjavi svojih valutnih rezerv za juan. Povedano drugače: ameriški dolar ni več, kar je bil nekoč, in če ga druge države opustijo, kriptovalute oz. druge valute čakajo na to, da ga nadomestijo.

Mnogi napovedujejo ‘uro resnice’ – ko bo mehurček počil in sprožil novo finančno krizo. Posojila je treba obnavljati, obstajajo obresti in obrestne obresti, kreditna sposobnost pa ni večna. Centralne banke ne morejo izničiti gromozanskih dolgov, saj bi to ustvarilo negativen državni kapital in povzročilo, da bi svetovno gospodarstvo, ki temelji na zaupanju, propadlo.

Dandanes je v obtoku 17 milijonov bitcoinov in 4500 milijard dolarjev. Pri obeh enotah gre za edinstveno posojilo, ki temelji na pričakovanju, da boste zanj nekaj prejeli, ko ga boste nekomu dali. Dokler vlada zaupanje.

Manjša kupna moč

Za razliko od navadnega denarja (t. i. fiduciarnegadenarja) je vrednost kriptovalut vtisnjena v samem protokolu, tako da enot ni mogoče preprosto natisniti oz. nakovati. Bitcoin je podoben zlatu, tako kot ima ta žlahtna kovina – kot sredstvo z omejeno vrednostjo – že več kot 5000 let vlogo denarja. Nebrzdan finančni trg je bil neposredna posledica dekreta iz leta 1933, v skladu s katerim je bilo posedovati zlato kaznivo dejanje, leta 1971 pa je nato sledila dejanska ukinitev zlatega standarda. Časi, ko je 10-dolarski kovanec ‘ameriški orel’ vseboval 16 gramov čistega zlata, so le še bled spomin, tako kot tudi to, da je George Washington leta 1792 podpisal Zakon o kovanju in kovancih.

Monetarni sistem je dandanes zasnovan na kreditiranju in poganja ga inflacija – mora rasti, da se obdrži. Istočasno bo galopirajoča inflacija zmanjšala kupno moč, kar bo koristilo vladi. Vladne centralne banke dandanes v svojih kleteh tako rekoč tiskajo denar. Centralna banka izdani denar v obliki obveznic posodi ministrstvu za finance, pri čemer država sama sebi dodeli tri odstotke obresti. Državni dolg se povečuje, čeprav transakcija poteka iz enega žepa v drugega.

ZDA od leta 2014 niso izdale denarja, vendar bodo to morda že kmalu storile. Nekateri bi to dojemali kot kratkoviden ukrep, saj bi se s tem zmanjšala kupna moč prebivalstva. Predstav ljajte si, da kupite nekaj redkih grafičnih odtisov, nato pa jih umetnik odtisne še dodatnih 100: vrednost prvotnih odtisov se nemudoma zniža. S kriptovalutami bi se takšne razvodenitve vrednosti zmanjšale.

Trenutna situacija glede kriptovalut

Dandanes nimamo le bitcoina, temveč tudi ethereum, litecoin, tron, neo, monero, geocoin, Wetrust, verge in še več kot 1600 drugih kriptovalut. S tehnologijo blockchain se z na novo šifriranimi ključi verigam, tj. distributiranim podatkovnim bazam transakcij, dodajajo bloki, zaradi česar so sistemi ireverzibilni in zanesljivi. Gre za civilne denarne transakcije – pogodbe in sporazume med posamezniki – pri katerih so vlade in večje institucije izključene.

Doslej so bile kriptovalute uporabljane ob predpostavki, da bo njihova vrednost naraščala. Mnogi izmed tistih, ki so v kriptovalute vložili zgodaj, so poželi ogromne dobičke. Po poročanju tiskovne agencije CoinDesk je bilo v prvem četrtletju letošnjega leta v kriptovalute vloženi hveč kot 5 milijard dolarjev – več kot v celotnem letu 2017. Te transakcije se opravljajo prek t. i. začetnih ponudb kovancev (ICO), ko različna zagonska podjetja ponudijo v prodajo lastne kriptovalute. Po mnenju tednika The Economist(28. april 2018) dejstvo, da je Kitajska prepovedala takšne začetne ponudbe kovancev, samo potrjuje ogromno moč kriptovalutnega gospodarstva.

Ljudje ne kupujejo delnic, temveč rajši postanejo lastniki novih kriptovalut. Prihodnje leto bo na primer zaživel sistem Fetch, ki bo zbiral sklope vprašanj in odgovorov na internetu (The Economist, 31. marec 2018). Na podlagi umetne inteligence – nekoliko drugačne vrste kot pri Googlu – bodo zajeti množični podatki in uporabljeni za iskanje in zbiranje informacij.Fetch se deklarira za neprofitno organizacijo in naj bi bil novi ‘varuh’ na internetu. Uporabniki tega sistema bodo nagrajeni oz. plačani s kriptovalutami – tako tisti, ki postavljajo vprašanja, kot tudi tisti, ki nanje odgovarjajo. Glavni vlagatelj v družbo Fetch, Outlier Venture, je v za meno za naložbo namesto delnic zahteval nove kriptovalute.

To ‘zlato mrzlico’ bo težko zaustaviti. Poznam ljudi, ki so kriptovalute prodali za skoraj 100-kratno vrednost naložbe. Eden takšnih srečnih vlagateljev si je v barcelonskem prista nišču lahko privoščil novo jadrnico. Po navedbah poročila Student Loan Report je dandanes vsak peti študent v ZDA del študentskega posojila vložil v kriptovalute.

Toda mar gre pri kriptovalutah za blago, denar ali prenosljive vrednostne papirje? Če bi jih pojmovali kot prenosljive vrednostne papirje, bi vlade zahtevale transparentnost, zato se prednost daje opredelitvi kot plačilnemu sredstvu oz. digitalnemu bančnemu sefu. Kriptovalute so lahko rezerva za prihranke in pokojnine – podobno kot zlato in srebro.

Kriptovalute bi lahko dejansko prevzele vlogo denarja v družbi, kjer – kot že omenjeno –konvencionalni denar postaja preveč ranljiv: v jamstvenih skladih bank so le približno trije odstotki dejanskih prihrankov strank. Če bi se uresničil scenarij, da bi vsi izgubili zaupanje v banke in začeli množično dvigovati denar iz njih – ali se odločili, da svoj denar pretvorijo v kriptovalute – bi bilo na voljo le od 5 do 10 odstotkov denarja.

Bi finančna kriza, zaradi katere ljudje izgubljajo zaupanje v denar, prizadela tudi kriptovalute? Trenutno bitcoin predstavlja manj kot tisočinko svetovnega dolga. Soočamo se s prihodnostjo, ki jo je težko napovedati, a v njej imajo kriptovalute ogromen potencial. Očitno bodo kriptovalute uporabljane za širok nabor transakcij, ne le za najem videoposnetkov, skupno uporabo avtomobilov in v stanovanjskih kooperativah.

Prednosti

S praktičnega vidika kriptovalute delujejo učinkovito. Mnogi si želijo zmanjšati dodatne stroške pri menjavi denarja in pri transakcijah. Zdi se nerazumno, da je treba pri dvigu denarja v tujini plačati stroške v višini do sedem odstotkov dvignjenega zneska. Bančni stroški običajno izničijo tudi obresti, ki naj bi jih zaslužili od prihrankov.

Bitcoinski algoritmi za kriptovalutske transakcije so brezplačni. Transakcije same niso brezplačne, toda tisti, ki prispevajo svojo procesorsko moč za pridobivanje šifrirnih ključev, so neposredno iz sistema plačani v bitcoinih oz. drugi kriptovaluti. Bitcoin ima vgrajeno omejitev 21 milijonov enot; kaj se bo torej zgodilo, ko bodo narudarjeni preostali 4 milijoni – ali bo potrebno uvesti stroške za transakcije?

Bo mar razdvojitev od originalne verige (angl. hard fork) pri krip tovalutah, tako kot prinovi kriptovaluti bitcoin cash, postala način za pomnoževanje števila enot, podoben kovanju centralnih bank? Te podvalute ne bodo zmanjšale obstoječe količine denarja, dokler se bo na trgu še naprej kupovalo. Bitcoinov sistem poleg tega ni odvisen od inflacije, kot to velja za fiduciarnisistem. Je na kriptovalute torej mogoče gledati kot na niz izmenjav med enakovrednimi – vsak z vsakim (angl. peer-to-peer)?

Kljub vsemu pa je običajen denar potreben za nakup in prodajo na majhnih podlagah, ki so podobne dražbam oz. mestom trgovanja in kjer iščete najboljšo ponudbo. Nekateri imajo od tega dobiček. Zanimivo je, da so prodajalci ocenjeni na podlagi predhodno opravljenih transakcij, torej dejansko obstajajo interni predpisi. Anonimnost je še ena posebnost pri kriptovalutah. Seveda je treba transakcijo opraviti interno med različnimi kriptovalutami, toda s šifriranim in skrivnim ključem, da je zagotovljena anonimnost.

Slabosti

Kadarkoli želite kriptovalute zamenjati nazaj v druge običajne valute, boste ostali pod nadzorom. Puščali boste sledi. Poleg tega so s transakcijami lahko povezani stroški, na primer, če boste potrebovali t. i. varno digitalno denarnico za kriptovalute in kriptografske ključe. Če izgubite ključ, izgubite tudi kriptovalute. Ne obstaja nobena banka, ki bi jo lahko poklicali in naročili novo kartico ali ki bi se ji lahko pritožili, da je nekdo vdrl v vaš račun. Vaše kriptovalute preprosto izginejo.

Bitcoinovi rudarji so poleg tega primorani kupiti nove, drage računalnike, če želijo pridobiti nove bitcoine. The Economist(19. maj 2018) navaja, da je zdaj na trgu na voljo več prilagojenih računalnikov, kot na primer Antminer, ki ga proizvaja kitajsko podjetje Bitmain, in ki je specifično namenjen procesiranju bitcoinov. V slehernem od teh računalnikov je 189 majhnih, v Tajvanu proizvedenih ASIC-procesorjev, ki kriptografsko sestavljanko rešuje hitreje, kot to počnejo navadni računalniki. Nekateri vlagatelji, na primer islandski Hangars, so vzpostavili velike hale, kjer računalniki ‘meljejo’ podatke za pridobivanje kriptovalut, ki jih je mogoče pozneje prodati na trgu. Pri tem je porabljene veliko energije. Bitcoin za generiranje kriptografskih ključev zahteva ogromno procesorsko moč, četudi je sam 256-bitni blok majhen. Trenutno celoten mesečni promet na spletu obsega približno en zetabajt – dovolj, da bi se lahko zapolnilo 16 milijard iPhonov s 64 gigabajti pomnilnika.

Kot odziv na bitcoin je rusko-kanadski progamer Vitalik Buterin ustvaril novo kriptovaluto ethereum. Pridobivanje te priljubljene kriptovalute poteka na grafičnem procesorju običajnih računalnikov. Kljub priročnosti tega postopka ethereum pri pošiljanju prek spleta zasede več prostora. Če bitcoin primerjamo z zlatom, lahko kriptovaluto Litecoin primerjamo s srebrom in je primerna za majhne in hitre transakcije. Medtem ko transakcije s tujimi valutami v bančnem sistemu trajajo več dni in so povezane z visokimi stroški, s kriptovalutami isti učinek dosežemo v le nekaj sekundah.

Je tehnologija kriptovalut oz. blockchain tehnologija dejansko varna? V primeru, da nekomu, ki rudari, vdrejo v kriptovalutni ključ ali digitalno denarnico, se znajde v hudih težavah. Ko je pred nekaj leti prišlo do vdora v DAO (decentralizirano avtonomno organizacijo), ki je temeljila na ethereumu in je imela 10.000 članov, je izguba znašala 35 milijonov ameriških dolarjev. Sledila je razprava med tistimi, ki so želeli razveljaviti zgodovino transakcij, in puristi, ki so želeli, da se transakcije nemoteno nadaljujejo.

Denar prihodnosti?

Kriminalci nedvomno uporabljajo kriptovalute. Vendar nakupi s kriptovalutami niso neizsledljivi, in kriminalci imajo morda še vedno rajši, da krožijo bankovci umazanega ali črnega denarja. Vsako leto je na globalni ravni opranih med 750 in 1800 milijard ameriških dolarjev (The Economist, 28. april). Ta vsota predstavlja 2,5 odstotka celotnega svetovnega BDP-ja. Med primeri, ko so bile kriptovalute uporabljene za pranje denarja, je nazoren tisti, ki ga je razkril Europol, ko so evropske združbe kolumbijskim mamilarskim kartelom za kokain plačale s kriptovalutami. Posredniki so evre zamenjali za kriptovalute, te so bile pozneje prenesene v digitalne denarnice v Kolumbiji, tam so jih v ducatih bank zamenjali za pese, ti pa so bili nato v manjših zneskih preneseni na prodajalca.

Utajevanje davkov s pomočjo plačil v umazanem denarju nasploh predstavlja težavo za vlade, pa tudi motivacijo za številne uporabnike kriptovalut. Razumljivo je, da vlade poskušajo nadzirati transakcije. Iz istega razloga se želijo tudi popolnoma znebiti bankovcev. To bi jim omogočilo večji nadzor nad državnimi prihodki, pa tudi več nadzora nad denarjem njihovih državljanov. Na ta način bi se lahko izognile množičnemu dvigovanju sredstev iz bank, če bi bila igra s fiduciarnimdenarjem kdaj v celoti razkrinkana.

Če želijo navadni ljudje poskrbeti za svoje prihranke in jih vzeti iz sedanjih bančnih sistemov, lahko kriptovalute predstavljajo rešitev. Pričakovati moramo, da se bo ta sistem obdržalin da bodo kriptovalute tudi v prihodnje vodile do novih dejavnosti, produktivnih okolij in vrednot. Številne od zgoraj omenjenih 1600 kriptovalut bodo verjetno izginile. Zaupanje in zanimanje sta omejena vira. Kriptovalute očitno po novem dvigujejo veliko prahu, in nekatere špekulacije se bodo izkazale kot čiste Ponzijeve sheme, pri katerih zadnji kupci izgubijo vse. Hkrati obstaja upanje, da bodo kriptovalute ustvarile bolj solidarne plačilne sisteme in na nekitočki v prihodnosti prešle v pravo tržno gospodarstvo.

Na žalost je finančno gospodarstvo, ki temelji na kreditih, ireverzibilno – zato smo vsi udeleženi v tej finančni igri. Nihče izmed nas se ne more izogniti dolgu in njegovemu trajnemuizjemnemu stanju.

Published 16 November 2018
Original in English
Translated by Janko Trupej
First published by Modern Times Review (english version), Dialogi (slovenian)

Contributed by Modern Times Review / Ny Tid / Dialogi © Truls Lie / Modern Times Review / Janko Trupej / Dialogi / Eurozine

PDF/PRINT

Read in: EN / SL

Published in

Discussion