Koegzistencija ili neegzistencija

Eden soncev i nasmean den ova leto vo Struga, dodeka lesno i udobno obleceni turisti i stružani se dvižea kon plažite i nazad, edna grupa od desetina Albanci od najrazlicni vozrasti, upatuvajki se na nekakva proslava, bucno go minuvaa mostot na Drim. Vo ritmot na zvucite na zurlata i tapanot, na celo na malata povorka se dvižeše tenok i visok mlad covek koj go noseše Albanskoto zname. Samiot toj beše jarbol, držejki go znameto rašireno medju svoite race visoko krenati nad glavata. Oblecen vo kostum na žeškoto sonce, so graški pot na celoto i so zname koe mu go zatvoraše vidikot, povremeno pravejki mu go cekorot nesiguren, covekot imaše edna grimasa na neudobnost na svoeto lice. A sepak, cekoreše gordo. Negovite cuvstva kon znameto i muzikata, od koi toj go crpeše sopstvenoto dostoinstvo, bea avtenticni, vo toa nemaše nikakvo somnevanje. Zamenete go covekot-jarbol so pripadnik na druga nacija, so drugo zname i druga muzika, suštinata ostanuva nepromeneta. Covekot-jarbol e podvižna paradigma na najmoknata ideologija na Balkanot po padot na komunizmot – nacionalizmot.

Pred desetina godini, nacionalistickite politicki pretpriemaci go nasetija momentot i preku manipulacija na cuvstvata na obicnite ludje isplašeni za svojata idnina, go nametnaa svojot politicki monopol vrz nivnite duši i umovi. Sosema se stesni prostorot za deluvanje na poedinci koi nemaa ama baš ništo protiv svojata nacija, no imaa mnogu što protiv sopstvenite nacionalizmi. Nemokni pred manipulatorite so covecki cuvstva, tie zaludno se trudea da mu se isprecat na patot na ludiloto koe so nevidena lesnotija go raspiruvaa nacionalistite. Rezultat: neopisivi covecki stradanja vo serija krvavi etnicki vojni na prostorite na nekogašnata jugoslovenska federacija. Razdružuvanjeto od federacijata, medjunarodnoto priznavanje i preminot od ednopartiska diktatura vo demokratija umerenata politika na Makedonija go ostvari po miren pat. No, demokratite vo Makedonija, onie malkumina koi so soeto povedenie vo minatoto platile i nekakva licna cena za slobodata koja ja imame denes, vo užas svakaat deka demokratskiot metod koj ovozmožuva da se artikuliraat raznite interesi za tie da stanat državna politika, proizveduva nacionalizam. Pritoa, bidejki demokratijata ne e samo metod preku koj našata nacija proizveduva naš nacionalizam, tuku i nivnata nacija proizveduva niven nacionalizam, mirot vo državata, vo golema merka, zavisi od zadovoluvanjeto na politickite i licnite potrebi na nacionalistite. Taka, politickite baranja koi gi proizveduva demokratskiot metod pokažuvaat deka stabilnosta na državata zavisi ne tolku od toa kako se rešeni individualnite prava, tuku od toa kako se rešeni odnosite pomedju raznite nacionalizmi i nivnite politicki pretstavnici. Ottamu i paradoksalnoto soznanie deka prilagoduvanjeto pomedju raznite nacionalizmi denes, e del od demokratskiot proces koj dava nekakvi šansi na edna poinakva demokratija vo Makedonija, utre. Se razbira, toa, kako što pokažuva i Ramkovniot dogovor, nema da bide model na demokratija svojstven za etnicki homogeni opštestva i vo nego sekogaš ke ima silni konsensualni elementi. Do koga ke trae dominacijata na nacionalistite vo Makedonija? Verskite koleži vo Zapadna Evropa vo izminative stoletija prestanale koga ludjeto se izmorile od takvi gluposti i koga ja svrtele svojata energija kon popametni nešta. Taka ke bide i vo Makedonija. Zasiteni od demagogijata na politicarot-nacionalist ludjeto, koi sepak imaat odgovornost za kakva vlast glasaat, eden den, ke imaat poveke sluh za argumentite na politicarot- državnik.

Vo site opštestva vo svetot, politicarite-državnici, ja imaat ulogata i na edukatori. Kako go postignuvaat toa? Taka što gi konfrontiraat cuvstvata na obicniot covek so realnostite na životot, stremejki da proizvedat politika na permanentno prilagoduvanje. Tie, bez kompleks, na obicniot covek mu ukažuvaat na postoenjeto na drugi interesi vo opštestvoto i na nužnosta site, da gi modificira sopstvenite baranja. Taka, politicarite-državnici se javuvaat kako vodaci na javnoto mnenie, zašto na ludjeto ne im go nudat ona što tie go sakaat, tuku ona što ke gi naucat da go sakaat. Politicarite – nacionalisti, pak, ne go vodat javnoto mnenie, tuku go branuvaat so vetuvanja deka ke go ostvarat tokmu ona što go posakuva narodot. Tie javaat na branovite na cuvstvata na narodot koi samite gi proizveduvaat so svojata nacionalisticka demagogija, taa hipnoza na momentot. Medjutoa, bidejki nivnata nacionalisticka retorika koja nastojuva da gi zadovoli želbite na momentot ne korespondira so stvarnosta, porano ili podocna taa gi demantira. Nekogaš, svirepo. Demagogot, na krajot od prikaznata, završuva vo zaborav ili zatvor, ili ostanuva zapameten samo kako izmamnik koj se poigral so cuvstvata na narodot. No, toa se slucuva na krajot od prikaznata. Našata Makedonska prikazna seušte se raskažuva.

Poglednete go povedenieto na makedonskite nacionalisti. Koga se raspadna federacijata vo 1991 godina, Makedoncite imaa sopstvena država, jazik, kultura, vospostaveni so ASNOM vo 1945 godina. Obidite so otfrlanjeto na ednopartiskata diktatura, novite nacionalisti da ja negiraat i ulogata na komunistite kako prodolžuvaci na nacionalno-osloboditelnoto dviženje na Makedoncite niz istorijata, ne uspeva zatoa što tezata e nevistinita. Znaci, tuka nemaše, bog znae kakov politicki prostor da se eksponiraat nacionalistickite politicari. So steknuvanjeto na medjunarodno priznanie na državata po miren pat, pak, padna vo voda tezata deka samo so krv se steknuva nezavisnost. Taka se zatvori ušte eden prostor na koi nacionalistite možea i na delo da pokažat deka se spremni da ginat za tatkovinata. Ostana samo ušte eden prostor za diskreditacija na politickiot protivnik i za sopstvena politicka afirmacija so koj uspeaa celosno da zavladeat – odnosot kon Albancite. Na ova pole nivnata pobeda e totalna zatoa što i onie politicki sili ili poedinci koi ne bea skloni kon nacionalizam go prifatija kako isplatlivo povedenie vo politikata. Razdružuvanjeto od federacijata sostavena od slovenski narodi, dramaticno ja poremeti medjuetnickata ramnoteža vo Makedonija, oslabuvajki go slovenskiot faktor a jaknejki go albanskiot. Toj notoren fakt trebalo da go imaat pred oci prvoborcite za nezavisnost, za fudbalska reprezentacija, za sopstvena valuta, armija, policija. No, koga veke se osamostoivme, togaš samo so reformi na politickiot sistem koi bi rezultirale vo jaknenjeto na ustavnata pozicija na Albancite, možeše da se pridobie nivnata lojalnost za da se održi mirot vo državata. Politickata istorija ne uci deka vo vakvi situacii, da popuštiš malku znaci da gi nagolemiš šansite da ne zagubiš mnogu vo eventualna idna medjuetnicka eksplozija. No, ako i toa se sluceše, makedonskite nacionalisti ke ostanea bez rabota i politicki ke bea marginalizirani. Zatoa, borejki se za svojot politicki život, gi zloupotrebuvaa cuvstvata i stravovite na ludjeto, i so ednostavnata politika na nepopustlivost kon drugata nacija, se zdobivaa so neverojatna prednost nad drugite makedonski politicki oponenti. Ostavajki gi politickite protivnici bez javna poddrška za svoite (popustlivi) reformi, celosno ja paralizira nivnata politika, vovlekuvajki gi vo opasnata igra na nacionalisticko naddavanje. Dokazot za toa koj e popogolem Makedonec možeše da se najde samo vo nepopustlivosta kon baranjata na Albancite. No, takvoto ekstremno povedenie, so vreme, ja paralizira sposobnosta za kompromisi na sopstvenata nacija, ednovremeno hranejki go ekstremizmot kaj drugata nacija. Ako postojat nekakvi zakonitosti vo politikata togaš ova e sekako edna od niv – eden ekstremizam, radja drug. Bidejki rezervoarite na cuvstvata na ludjeto kon sopstvenata nacija se dlaboki, vo ocite na obicniot covek, branitelite na nacijata se odnovo i odnovo vo pravo. Se dodeka ne go odvedat sopstveniot narod vo propast. Pa duri i togaš!

Vakvoto politicko povedenie na Makedoncite, po steknuvanjeto na nezavisnosta, marginalizira cela edna generacija Albanski politicari so koi sme ucele školi ili sme studirale. Ludje so koi ne ke beše teško da se najde zaednicki jazik. Konecno, ludje koi go govorat našiot jazik podobro od mnogu Makedonski politicari. Procesot na prodlabocuvanjeto na medjuetnickiot jaz vo izminatava decenija, simbolicno se manifestira vo faktot deka denes Makedoncite se prinudeni da pregovaraat i da sorabotuvaat so Albanski policicki vodac koj ne go govori nivniot jazik. Zašto, pod pritisok na sopstveniot nacionalizam, koj naodjaše silna potpora vo našite istoriski netrpelivosti, somneži i stravovi, devizata medju Makedoncite vo politikata beše da ne se popušta. Otsustvoto na reformi zaradi integracija na Albanskata populacija vo novata Makedonska država, im ja izvlece cergata pod nozete na umerenite Albanci koi nemaa so što da se pofalat pred svojot elektorat. Duri, iako vo Vladata, vo nekolku navrati ne bea konsultirani za represivni akcii kon Albancite vo nekoi delovi na Makedonija. Toa, go urnisa nivniot ugled, no zatoa vo ugled dobivaa radikalnite elementi kaj Albancite. Zašto, i medju Albancite otpocna procesot na nacionalisticko naddavanje koe trae do denešni dni. Pandan na parola medju Makedoncite, deka na Albancite ne treba da im se dade ništo bidejki imaat se, beše parolata medju Albancite deka tie nemaat ništo, pa sakaat se (što imaat Makedoncite). Taka, namesto miren i evolutiven proces na vzaemno prilagoduvanje, dojde do medjuetnicka polarizacija i konflikti, preku koi radikalnite nacionalizmi zagospodarija so srcata i umovite kako na Makedoncite, taka i na Albancite. Paradoksot e vo toa što nacionalistickite ideologii koi go vodat svojot narod vo sukob so drugite nacionalizmi, redovno se javuvaat pred istiot toj narod i kako spasiteli. I uplašeniot narod, gi prigrluva. No, receno e veke deka nekoi ludje možete da gi lažete celo vreme, site ludje možete da gi lažete nekoe vreme , no ne možete site ludje da gi lažete celo vreme. Nacionalizmot vo Makedonija e eden vid laga. Nacionalizmot vo edno etnicki složeno opštestvo kakvo što e Makedonija e laga vo smisla deka toj po definicija ne e vo sostojba da prozbori za onoj drugiot. Toj zboruva samo za sebe. Toa, pak, ne soodvetstvuva na realnosta koja nalaga koegzistencija ili neegzistencija. Narodot na Island može da bide nacionalisticki nastroen kolku što mu se posakuva. Obikolen e so ribi. Nie na Balkanot ne možeme da si go dozvolime toj luksuz. Geografijata i etnickata kompozicija predupreduvaat deka nacionalnata isklucivost e najsigurniot recept za vojna. Ottamu i potrebata od tolerancija i umerenost. Onie što go prilagodile svoeto povedenie na ovie fakti od životot se vistinskite heroi, a ne onie koi kako pijani kockari vo obložuvalnica postojano go krevaat vlogot samo i samo da ja zacuvaat svojata politicka pozicija. Za Ramkovniot dogovor so koj dramaticno se reformira politickiot sistem, seušte nezaživean, radikalizirani Albanci poracuvaat deka toa ne se nivnite posledni baranja. Za da ne zagubat na izbori! Se razbira, svetot nema da propadne ako edna politicka garnitura i otstapi mesto na druga. Vprocem, toa e i suštinata na demokratijata, nikoj da ne ostane na vlast predolgo. No, domašnite politicari ne se od onoj tip ludje koi pobrgu bi izgubile na izbori, otkolku so svojot neumeren zbor da predizvikaat katastrofa.

Za kraj, se navrakam, povtorno, na scenata na mostot na Drim, za da gi opišam moite cuvstva kon covekot-jarbol. Pocuvstvuvav simpatii, no i sožaluvanje. Simpatii za covek vo potraga po svoe dostoinstvo. Sožaluvanje zatoa što tie negovi dlaboki cuvstva se tolku podatlivi na politicka manipulacija, što možat da vnesat pustoš vo negoviot životot i vo životot na site onie semejstva koi ke se soberat na zaednickata veselba.

Published 17 October 2005
Original in Macedonian
First published by Roots 3 (2002)

Contributed by Roots © Roots Denko Maleski/Eurozine

PDF/PRINT

Read in: EN / MK

Published in

Discussion