Povzetek za Dialogi 1-2/2007

Uredniški uvodnik je napisal Boris Vezjak in ga ob koncu mandata Matjaža Hanžka, dosedanjega slovenskega ombudsmana, posvetil analizi trenutne medijske in politične krize te inštitucije v Sloveniji. Ob napadih dela politike in državljanov na varuha se je razgalila netoleranca Slovencev. Vezjak opozarja, da je institut varuha človekovih pravic eno zadnjih neodvisnih ogledal vsake demokratične pravne države. Če ga bodo uspeli streti in instrumentalizirati, se človekovim pravicam ne piše dobro.

Rubriko Pogovor je pripravil Milan Vincetič in se v njej pogovarjal z literarnim zgodovinarjem in publicistom Francijem Justom, ki je napisal kar nekaj knjig, posvečenih književnosti in kulturnim osebnostim Prekmurja in Porabja. Prekmurje je zaradi svojega specifičnega narečja, ki je v preteklosti opravljajo tudi funkcijo knjižnega jezika, zemljepisne odmaknjenosti, multikulturnosti in multietničnosti danes še prav posebej zanimivo.

Sledita dve razpravi, ki obravnavata sodobno dramatiko. Tomaž Toporišič se ukvarja z enigmo Petra Handkeja in njegove govorne igre interpretira znotraj t.i. postbrechtovskega gledališča, strukturalistične kritike jezika in avantgardnih gledaliških praks iz. šestdesetih let 20. stoletja. Taras Kermauner v svojem prepoznavnem eruditskem slogu analizira dramo Križ Matjaža Briškega, ki je leta 2005 dobila Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo, a do danes še ni bila uprizorjena. Kermauner v njej odkriva elemente postmoderne liberalne družbe in s tem korak naprej v sodobni slovenski dramatiki, ki se je po koncu modernističenga reizma pred grozečim ničem reševala v antikomunizem in politično agitko.

V literarnem delu objavljajo pisatelji Vinko Möderndorfer, Peter Rezman in Gojmir Polajnar, pesniki Andrej Hočevar, Stanka Hrastelj, Barbara Jurša in David M. Terbižan, Lukács Zsolt pa je prevedel izbrane kolumne sodobnega madžarskega pisatelja Lászla Darvasija.

V “Kulturni diagnozi” je objavljenih več knjižnih in gledaliških ocen. Esej z naslovom “Italija 1990” je napisal pesnik Uroš Zupan. Avtor zapisuje svoje povsem osebne spomine na konec osemdesetih let, ko so padali vzhodnoevropski režimi, ko je bil Gorbačov pop zvezda med politiki in je Slovence Jugoslavija vse manj zanimala. “Svet se je spreminjal in tudi jaz sem se spreminjal.” Poleti 1990 se je med svetovnim prvenstvom v Italiji nenadoma po dolgem času spet začel zanimati za nogomet in navijati za jugoslovansko reprezentanco. “Mogoče sem popolnoma podzavestno čutil, da je to nekakšen labodji spev, analogen vrhuncu dneva, ki je bil včasih dober, včasih slab, a mu je na koncu nekako uspelo obmirovati, se petrificirati, obstati in se še enkrat pokazati v nekem počasi ugašajočem žaru, preden ga bo pogoltnila dokončna tema.”

V rubriki “Detektor” je Breda Kolar Sluga novi urednici za kulturo pri časopisu Večer Petri Vidali postavila nekaj vprašanj o njeni bodoči uredniški politiki in vizijah. Dobila je obširen odgovor, ki razpira številne dileme spremljanja in pisanja o kulturnih dogodkih, branosti kulturnih strani in njihovem statusu ob sedanjih spremembah v dnevnih časopisih.

V delu slovenske javnosti se je nedavno pričela polemika o položaju slovenskega jezika v znanosti in na univerzi. Izziv je postavila bolonjska reforma s svojimi načeli “večje povezljivosti in primerljivosti visokošolskih sistemov” in ciljem “pospeševati mobilnost in evropsko sodelovanje”, kar zahteva večji pretok znanstvenih informacij, profesorjev in študentov. Slovenščina se je ob tem (podobno kot drugi manjši evropski jeziki, saj gre za strukturni problem EU) znašla v precepu: kako (če sploh) ohraniti slovenščino kot znanstveni jezik in kot učni jezik na univerzi? Slovenske univerze in slovenska politika še niso določili enotne strategije na tem področju. Uredniki Emica Antončič, Boris Vezjak in Ksenija Šabec so dekane nekaterih slovenskih fakultet ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo povprašali, kaj se trenutno dogaja na univerzah v praksi ob gostovanjih tujih profesorjev in študentov in kakšno je njihovo mnenje o bodočem razvoju nacionalnih znanstvenih jezikov na eni strani in angleščine kot globalnega jezika na drugi strani.