Krajot na Studenata vojna e vreme na golemi ochekuvanja: beshe proglasen nov svetski poredok kade shto vladeenjeto na pravoto go regulira povedenieto na narodite. Silata nema mesto vo deneshna Evropa, ni beshe recheno na konferencijata za Jugoslavija od starna na evropski pravnici, diplomati i politichari, a pravoto ne znachi samo miroljubivi reshenija tuku i pravedni reshenija. Novo na evropskiot kontinent, veleshe ovaa argumentacija, e deka imperijalistichki sili veke ne nametnuvaat re{sh, zatoa shto, za prv pat vo nashata istorija, 'zhiveeme vo Evropa vo koja site drzhavi gi poddrzhuvaat principite na demokratijata, pravata na chovekot i slobodata...

Se razbira, site nie znaeme deka rabotite ne ispadnaa tokmu taka: krvavite etnichki vojni kako da ja potvrdija argumentacijata na realistite deka silata a ne pravoto e ona shto e odluchuvachko vo odnosite megu narodite. Megutoa, da se bide kritichen kon ovoj globalen euforichen optimizam od devedesettite, ne bi trebalo da znachi i celosno da se otfrli idejata za nova Evropa. Makedonskiot sluchaj pokazhuva deka vazhni promeni se imaat slucheno vo megunarodniot sistem na drzhavi. Imeno, ne bi smeele lesno da go otfrlime faktot deka vo 1991 politicharite od sheste konstitutivni delovi na federacijata imaa izbor. Nekoi go izbraa nasilstvoto. Nie vo Makedonija go izbravme pravoto, i vo senkata na etnichkite vojni vo Jugoslavija, nezabelezhani od svetot, ja ostvarivme svojata nezavisnost preku politika na miroljubivo samoopredeluvanje. Vo tekot na toj proces uchevme deka pravoto ne postoi vo nekakov vakuum tuku e del od eden poshirok politichki kontekst na suvereni drzhavi vodeni primarno od svoite interesi.

Koga Arbitrazhnata komisija na EZ odluchi deka Makedonija i Slovenija se edinstvenite dve republiki koi gi ispolnuvaat uslovite za nezavisnost, beshe toa triumf na pravoto. Megutoa, koga Germanija odluchi da gi priznae Slovenija i Hrvatska a Grcija go blokirashe priznavanjeto na Makedonija, toa beshe odnovo chista politika. Sepak, so pravoto na nasha strana baravme priznavanje na novata makedonska drzhava. Na golema neprijatnost na nashite zapadni sogovornici koi lichno imaa simpatii i ja poddrzhuvaa nashata politika na miroljubivo samoopredeluvanje, nivnite drzhavi ne ja priznavaa nezavisnosta na Makedonija zaradi protivenjeto na Grcija. Prichinite koi ni gi davaa nemaa nishto so pravoto, no imaa mnogu so politikata: izbori, drzhaven interes, nedostig od drzhaven interes, prioriteti na domashnata politichka agenda, solidarnost vo sojuzite i tn. Sepak, pred da pochneme da go velichame pravoto i celata vina da ja stavame na politikata, moram da ve soocham so paradoksot deka sepak tokmu politikata ni pomogna da ja ostvarime nezavisnosta. Imeno, konstruktivnoto povedenie na Makedonija beshe nagradeno od politicharite vo SAD i vo Evropa koi bea kritichki nastroeni kon destruktivnoto povedenie na nivniot sojuznik Grcija. Tie, se razbira, ne mozhea da go razrushat sojuzot nitu pak da gi zanemarat interesite na svoite drzhavi vizavi nivniot partner, megutoa, pronajdoa nachini da ni pomognat – najchesto od bezbedna dalechina ili zad zavesata na megunarodnata politika.

Simpatizirajki so mojata agonija zaradi otsustvoto na megunarodna poddrshka za Makedonija, eden amerikanski pratenik ja kazha vistinata: "Makedonija, proshepoti toj, e balkanskoto bebe od katran". "Bebe od katran?" Morav da poglednam vo rechnikot. Izrazot imashe poveke znachenja: ona koe shto se odnesuvashe na nas beshe deka nitu edna drzhava nema dlaboko da se involvira od strav deka ke se zaglavi vo nashite problemi; znachenjeto koe shto se odnesuvashe do drugite drzhavi, pak, beshe deka ke zazhalat ako interveniraat i deka ke zazhalat ako ne interveniraat. Porakata, kako shto ja razbrav, beshe da ne ochekuvame premnogu od megunarodnoto pravo, da se prilagodime na novite situacii, da barame kompromisni reshenija i taka da se obideme da opstaneme. A, da, i da ne se potpirame vrz nadezhta deka, bez ogled shto niek napravime, amerikanskata konjica ke ne spasi na krajot od filmot. Taka, prestanavme da go idealizirame megunarodnoto pravo, se prilagoduvavme na novite situacii, gi napravivme teshkite kompromisi i opstanavme. No, za volja na vistinata, stasa i pomosh vo forma na mal kontingent amerikanski vojnici pod znameto na ON, stationirani, mozhebi sluchajno, na aerodromot. Ova beshe jasen signal deka Amerika ja poddrzhuva nashata nezavisnost a simbolichnoto prisustvo beshe nasocheno, pred se, kon Grcija i nejziniot regionalen sojuznik Srbija. Pomosh pristigna i od evropskite drzhavi, vo forma na finansiska i druga poddrshka. I Obedinetite nacii ja poddrzhaa nashata ideja da ja ispratat prvata preventivna nabljuduvachka misija na neodbranetite granici na Makedonija. Nikoj vo svetskata politika ne ostana imun na faktot deka edna mlada i krevka drzhava beshe izlozhena na nasilstvoto na posilniot sosed. Grcija, vo toa vreme, boleduvashe od ista bolest kako i Srbija – od treskata na nacionalizmot. Manifestacijata na 1.5 milioni lugje na ulicite na Solun i Atina, koi izvikuvaat deka "Makedonija e grchka", blokadi na granicite, ekonomski embarga i diplomatska vojna kon Makedonija so instrukcii do grchkite diplomati da rasturat se shto ke sozdademe vo megjunarodnata politika, lichea na podgotovki za vojna. Da se sretnat grchki politichari beshe nevozmozhna misija. Preplasheni od efektot koj tie sredbi bi go imale vrz nivnite karieri, tie bukvalno, so trchanje, begaa od nas.

Vo megjuvreme, otpochna priznavanjeto na Makedonija od drugi drzhavi, no nie znaevme deka priznavanjeto od zapadnite sili e od primarna vazhnost za Makedonija – ushte togash, imeno, gi formuliravme nashite strateshki nadvoreshno-politichki celi – chlenstvo vo NATO i vo EZ. Zatoa, bez ogled kolku pati bevme odbivani, sekogash odnovo se vrakjavme, barajki sredbi na koi go argumentiravme nashiot sluchaj. Nachite argumenti gi pochituvaa deklariranite evropski principi, a nasheto povedenie beshe chesno i iskreno: bevme najkonstruktivniot uchesnik na Konferencijata za Jugoslavija chij finalen dokument beshe izgotven spored nashite predlozi; vmetnavme amandman vo nashiot ustav so pasus deka nema da se meshame vo vnatreshnite raboti na sosedot; gi priznavme granicite pomegju Grcija i Makedonija kako trajni; bevme spremni na kompromisno reshenie za imeto. Shto ostvarivme? So nashiot sosed Grcija ostvarivme mnogu malku, no so megjunarodnata zaednica ostvarivme nezavisnost so pomosh na megjunarodnoto pravo. Vo 1993, ne mnogu podocna od drugite jugoslovenski republiki chii politich gi turnaa svoite narodi vo krvavi etnichki konflikti, stanavme chlenka na Obedinetite nacii po miroljubiv pat.

Nekoj bi rekol, golemo ostvaruvanje, osobeno shto se dokazha deka balkanskite politichari greshea koga postojano povtoruvaa deka ne e mozhna nezavisnost so pomosh na pravoto tuku samo so pomosh na silata, i deka krv mora da se prolee za nezavisnost. No, ne dobivme se shto ni sleduvashe spored slovoto na pravoto. Kako posledica na grchkoto protivenje i interesite na golemite sili vizavi nivniot nezgoden partner, ne bevme primeni vo ON pod nasheto ustavno ime tuku pod privremenata referenca: Poraneshna Jugoslovenska Republika Makedonija. Konechno, makedonskiot nacionalizam, rasporeden shirum spektarot na partiskite politiki, imashe sluchaj: sluchajot na ushte edno istorisko ponizhuvanje na makedonskiot narod. Vo momentot na najgolemata pobeda, prashanjeto za imeto stana noviot simbol na porazot na nashata nacija. Zgora na ova, chuvstvoto deka ovoj poraz e rezultat na politika na popushtanje rasteshe so namaluvanjeto na stravovite od vojna i so mirot vo koj drzhavata, kako posledica na razumnata politika, prodolzhi da zhivee. Prikaznata zad prikaznata e deka vo momentot koga Makedonija se etablira kako suverena drzhava vo megjunarodnite odnosi, politicharite brgu nauchija deka ako se povikate na emociite na narodot, politikata e lesna, a ako se povikate na negoviot razum, taa stanuva teshka. Taka, visokoemocionalnoto prashenje za imeto stana izvor na politichka mok i znacheshe i seushte znach izborna pobeda na partiite i lichna politickka promocija na vodachite i na partiskite chlenovi. Sledejki ja taa lesna logika, site vo politikata stanaa braniteli na dostoinstvoto na nacijata preku odbrana na ustavnoto ime na Makedonija, pa prestana sekakov interes da se sledi teshkiot problem do negovoto razreshuvanje. Taka, bidejki nacionalizmot stana baran proizvod na politichkiot pazar, prvichnite nacionalni agzaltacii okolu imeto, postepeno bea sledeni od revizija na makedonskata istorija, so stavanje akcent na prethodno zapostaveniot period na antichka Makedonija. Se zagubi sekakov interes za objektivnata istoriska vistina, pa vo ovaa smisla, makedonskata politika stana ogledalo na grchkata politika. "Da, nasheto povedenie beshe pogreshno na pochetokot od devedesettite, zhalime za toa i se izvinuvame", mi veli denovive eden grchki diplomat" no zoshto ste vie denes tamu kade shto bevme nie togash?". Odgovorot e ednostaven: edniot nacionalizam se hrani od drugiot.

Posle nasilnata dezintegracija na jugoslovenskata federacija vo devedesettite, grchkiot nacionalizam ne sakashe da go prifati faktot na postoenjeto na nezavisna makedonska drzhava na nejzinite granici, na poseben makedonski nacionalen identitet, a najmalku deka takov identitet postoi i na grchka teritorija. Veruvajki deka makedonskoto ime e del od nivnoto istorisko nasledstvo i deka ne mozhe da bide upotrebeno za identifikacija na druga nacija, noviot makedonski identitet beshe dozhivean kako zakanuvachki za grchkite nacionalni chuvstva, no isto taka i za kohezijata na noviot grchki makedonski identitet. Sekjavanjata od Studenata vojna i obidot na svetskoto komunistichko dvizhenje, od vremeto na grchkata gra|anska vojna, da se promenat granicite od 1913/1919, na ovie chuvstva im dade takva silina shto na slovenskiot makedonski identitet se gledashe kako na zakana za grchkata nacionalna bezbednost. Ottuka i neprijatelskoto povedenie kon nas: bea razbranuvani grchkite nacionalistichki emocii, ni beshe nametnato osakatuvachko ekonomsko embargo i na novata drzhava i beshe objavena diplomatska vojna. Seto ova imashe megjunarodni i vnatreshni posledici za Republika Makedonija. Zaradi protivenjeto na Grcija, bevme simnati od, potencijalno, brzata kolovozna lenta kon evropskata integracija, dodeka doma, grchkiot nacionalizam shiroko gi otvori vratite za nacionalistichka interpretacija na makedonskata istorija i identitet.

Stravot i nesigurnosta se mozhnite objasnuvanja za grchkoto povedenie vo devedesettite. "Policija ke tropneshe na nashata vrata za da ispita zoshto ne sme go istaknale grchkoto zname na nashiot balkon vo denovite na nacionalnite proslavi. Ova sekako e manifestacija na nesigurnost i strav za nashiot grchki-makedonski nacionalen identitet", se prisekjava eden grchki profesor od Solun. So ogled na faktot deka postoi ogromna kolichina na strav i na nashata strana od granicata, krucialnoto prashanje e kako da go sovladame stravot. Mislam deka samo vistinata mozhe da ni pomogne bidejki bez objektivnata istoriska vistina, procenkite na lugjeto se na milost i nemilost na nivnite stravovi i na nivnite zhelbi, osobeno onaa deka storenite nepravdi kon nivnata nacija vo minatoto, denes mozhat da se ispravat. Vsushnost, nedostigot na istoriska vistina, koja e ignorirana i od istoricharite koi, vo nashite balkanski opshtestva, se dozhivuvaat sebesi ne kako tragachi po vistinata tuku kako borci za nacionalnata kauza, ja frla domashnata politika i psihata na narodite vo zamkata na kolektivnite istoriski traumi na regionot.

Pogolemiot del od nashite nedorazbiranja mozhat da se najdat vo simplificiranata verzija na balkanskata istorija koja shto gi proizveduva ludostite karakteristichni za fanatichnata privrzanost kon identitetot. Ovie istoriski simplifikacii se proizvod na rivalskite nacionalni proekti na balkanskite drzhavi. Se razbira, nacionalizmite na Balkanot ja demonstriraat mentalnata navika karakteristichna za site evropski nacionalizmi: mitologijata za pripadnost kon grupa na mnogu posebni lugje koi marshiraat zaedno od mugrite na istorijata do denes, vodejki bitki, trpejki i slavejki porazi i pobedi i nad se, nikogash ne zaboravajki gi ponizhuvanjata od drugi. Na naciite, imeno, se gleda kako na etnichki chisti chovechki raketi koi patuvaat niz istorijata od vreminja do koi ne dopira sekjavanjeto, pa se do denes. Megjutoa, ima znachajna razlika vo odvivanjeto na istoriskite procesi pomegju Balkanot i zapadniot del od evropskiot kontinent. Vo zapadna Evropa, ushte od vremeto na sredniot vek, svedoci sme na eden zhiv proces na permanentni politichki podelbi, na podemi i padovi na razni centri na mok i konechno, nekade vo shesnaesettiot vek, kako posledica na zgolemenoto chuvstvo na lojalnost kon poshiroki politichki formi, na pojavata na eden broj prepoznatlivi nacii drzhavi. Balkanskite procesi se poinakvi. Imeno, vo ovoj region, koj ne zaostanuval zad zapadna Evropa vo svojot politichki razvoj vo raniot sreden vek, petstote godini otomanska vlast gi zakochuva trendovite kon sozdavanjeto na nacionalnite drzhavi.

Opagjanjeto na mo}ta na Otomanskoto carstvo vo tekot na devetnaesettiot vek rezultira vo sozdavanjeto na nezavisni drzhavi na negovata periferija, megju niv i Srbija, Grcija i Bugarija. Otomanskata mok vrz Makedonija, so svojata centralna geopolitichka polozhba vo carstvoto, e seushte silna. Prikaznata za nashite segashni nevolji datira od vremeto na pochetokot na dvaesettiot vek koga moderniot evropski koncept za nacija-drzhava koj pochiva vrz formulata "edna nacija, edna drzhava, edna teritorija i edna istorija" nenadejno se proektira vo poslednata otomanska provincija vo Evropa – Makedonija. Sekoj od sosedite polozhuvashe pravo na teritorijata i na narodot na ovaa multietnichka otomanska provincija. Za nas Makedoncite, porazot na Ilindenskoto vostanie vo 1903 imashe dva efeki: go oznachi krajot na pan-bugarskiot proekt koj ne mozheshe da se realizira zaradi protivenjeto na sosednite drzhavi i rivalitetot pomegju golemite sili, no isto taka go oznachi i pochetokot na, kako shto Misirkov go ima narecheno, makedonskiot "nacionalen separatizam" od bugarskata nacija. Taa godina, Krste Misirkov, roden vo Pela, gradot na Aleksandar Veliki, povikuva na sozdavanje na slovenska makedonska nacija so sopstven jazik i so poseben nacionalen identitet. Toa, smetal toj, bil edinstveniot nachin da se sprechi podelbata na Makedonija i asimilacijata na nejziniot narod od sosednite drzhavi. No, podelbata i asimilacijata ne mozhele da bidat sprecheni.

Koga vo tekot na balkanskite vojni od 1912 i 1913 Makedonija e podelena pomegju nejzinite sosedi, tie gi vlozhija site svoi sili da ja dovtasaat novata faza shto se otvori vo procesot na gradenjeto na evropskata nacija-drzhava: konstruiranjeto na silna vrska pomegju drzhavata kako politichki entitet i nacijata kako kulturen entitet. Taka, balkanskite drzhavi go otpochnuvaat procesot na asimilacija, chesto mnogu brutalen kon onie "drugite". Shirenjeto na nacionalnite ideologii se vrshi preku mokni agensi na nacionalna propaganda, glavno sistemot na obrazovanie podrzhano od represivnite mehanizmi na drzhavata. Razmenata na naselenie pomegju Grcija, Bugarija i Turcija go menuva etnichkiot sostav na grchkiot del od Makedonija. Vo toj proces, i populacii od razlichno etnichko poteklo se asimiliraat vo noviot grchki identitet graden okolu grchkiot jazik i kultura. Na drugata strana na granicata, vo ona shto beshe srpska Makedonija kade shto se odvivashe istiot proces na srbizacija, idejata na Misirkov za posebna (slovenska) makedonska nacija se realizira vo tekot na Vtorata svetska vojna od komunistichkoto dvizhenje, kako del od reshenieto za jugoslovenskoto nacionalno prashanje. Nov, domoroden makedonski blend koj postoel kako tendencija za nadminuvanje na grchkite, srpskite i bugarskite vlijanija, konechno izbiva na povrshinata. Se ragja novata makedonska nacija. Megjutoa, nastanuvanjeto na makedonska drzhava so svoj jazik i kultura, go odrzhuva vo zhivot i sekjavanjeto za podelenata tatkovina, ideja koja shto e reafirmirana vo dokumentite na noviot entitet vo jugoslovenskata federacija. Kako i vo drugi nacionalni sluchai, zaednichkoto stradanje, bez ogled na nametnatite granici, stanuva eden od simbolite na novata nacija.

Denes, Makedonija e soochena so golem predizvik: kako da odgovori na grchkite baranja za promena na imeto na drzhavata, na nacijata i na jazikot, za da se napravat dve distinkcii: 1. so grchkata drzhava kako politichki entitet i 2. so grchkiot makedonski identitet kako poseben kulturen entitet. I tokmu kako definicijata vo rechnikot za "bebeto od katran", Makedonija ke zazhali ako problemot ostane nereshen predolgo, i ke zazhali ako se reshi nabrzina bez nuzhnite podgotovki. Ako prashanjeto za imeto ostane neresheno i zemjata ne stane chlenka na NATO i na EU, toa ke ima negativni posledici vrz ekonomija so stapka na nevrabotenost pogolema od 30%. Zgora na serioznite socijalni problemi koi se proizvod na slabata ekonomija, megjuetnichkite odnosi pomegju Makedoncite i Albancite ke bidat staveni na golemo iskushenie. Bidejki dvete strani na etnichkata podelba gi obedinuva zaednichkata strateshka cel, chlenstvo vo NATO i vo EU, gubenjeto na ovaa perspektiva ke bide losha za stabilnosta na drzhavata. Ke ischezne lepakot koj gi obedinuva dvete etnichki zaednici. Shirenjeto na univerzitetskoto obrazovanie za albanskoto malcinstvo koe ne e prosledeno so ekonomski progres i integracija na populacija od 2 milioni vo EU, cel kon koja se dvizhat dvete albanski drzhavi na nashite granici – Albanija i Kosovo, skoro sigurno ke prerasne vo nov megjuetnichki konflikt. Samo e prashanje na vreme koga ke pochne opasnata igra na vzaemni obvinuvanja pomegju Makedoncite i Albancite, onaa istata koja shto se igra pomegju partiite od ista etnichka grupa koi se pozainteresirani za ona ona shto gi odrzhuva na vlast i za megjusebno unisshtuvanje, odosho za blagosostojbata na drzhavata i na nejzinite gragjani. Ako, od druga strana, se nametne reshenie bez seriozen dijalog koj bi rezultiral vo soglasnost pomegju partiite da go ponesat zaednichkiot tovar na eden iskluchitelno nepopularen kompromis, vnatreetnichki konflikt megju Makedoncite e verojatniot ishod.

Politicharite moraat da donesat nepopularni odluki ako sakaat da ja spasat drzhavata. Lekcijata koja trebashe da ja naucheme dosega e deka sojuzite, vkluchuvajki gi NATO i EU, se sozdadeni da gi branat interesite na svoite chlenki a ne da delat pravda. Trebashe, isto taka da nauchime deka, isto onaka kako shto na pochetokot od devedesettite beshe bespolezno da se obiduvame da im go nametneme na drugite drzhavi izborot pomegju pravoto i politikata, bespolezno e denes da se obiduvame na SAD i na EU da im go nametneme izborot pomegju Makedonija i Grcija. Nivnite interesi, imeno, pokazhuvaat kon dvete drzhavi, no osobeno kon Grcija. Lekcijata koja shto trebashe da ja nauchime vo tekot na nashata borba za megjunarodno priznavanje na Makedonija kako suverena drzhava, e deka nashata nadvoreshna politika ne smee da zastane na apelite za primena na megjunarodnoto pravo, tuku treba da pochne ottamu, da prodolzhi so dioplomatija i da zavrshi so kompromis. No, sega ne cheka domashna zadacha. Ova iskluchitelno emocionalno prashanje ne mozhe da se reshi so majorizacija, nitu pak treba da se koristi za rushenje na vladeachkite nacionalisti denes, zashto ako partija koja shto ima shiroka poddrshka reshi da ja kidnapira temata i da ja odnese na ulica, ke predizvika seriozni posledici po stabilnosta na drzhavata. Za vladata da ja donese ovaa nepopularna no vitalna odluka, mora da bide postignat konsensus megju site poznachajni igrachi na makedonskata politika okolu prirodata na kompromisot. Toa nema da bide lesno zatoa shto antichkata istorija, spornata tema vo nashite odnosi so Grcija, ne e edinstvenoto prashanje okolu koe nema soglasnost denes vo Makedonija. Otsustvo na zaednichka interpretacija i na sovremenata istorija na nashata nacija sozdava isto taka problemi. Denes, "desnicata", od pozicija na vlast ja omalovazhuva istoriskata uloga na komunistichkoto dvizhenje, vo sozdavanjeto na modernata makedonska drzhava vo nejzinite segashni granici, i ja naglasuva ulogata na onie koi sonuvale za obedineta Makedonija, koi se smetaat sebesi za potomci na Aleksandar Veliki i koi bile progonuvani od komunistite zaradi takvite ideji. Ovie dve debati od istorijata, antichkata i sovremenata, ja drzhat na marginite na politichkiot diskurs ushte edna interpretacija na nasheto minato, bugarskata, koja trpelivo go cheka ishodot od segashnata debata vo nadezh deka bidejki ne se dvizhi nanapred, trkaloto na makedonskata istorija ke pochne da se vrti nanazad.

Ona shto, vsushnost, Grcija go bara od nas e da se oslobodime od drevnata makedonska mitologija i da se soochime so objektivnata istoriska vistina za Makedonija, verojatno, na linija na ona shto go iznesov vo mojata prezentacija. No, shto stanuva so grchkata mitologija? Zarem drugata strana ne mora da se soochi so objektivnata vistina za sozdavanjeto na moderniot grchko-makedonski identitet preku grchkata nacionalna ideja proektirana vo Makedonija vo populacija so razlichno etnichko poteklo? Najteshkiot del od pazarot e deka nie morame da se otkazheme od nashata mitologija za da mu napravime mesto na grchkiot nacionalizam da go vkluchi novosozdadeniot grchko-makedonski identitet vo drevnata grchka mitologija. Zashto, samo togash Grcija ke proglasi kraj na svojot nacionalen proekt, ke ja zapre vojnata koja shto pochna pred sto godini i ke proglasi mir. Dominantnoto chuvstvo megju Makedoncite e deka grchkoto povedenie vo minatoto lichi na obid da se unishti nasheto postoenje ("tie ni ja zedoa zemjata"), dodeka denes lichi na obid, kako shto bi rekol Kant, da se unishti nasheto postoenje kako moralna lichnost" ( "sega sakaat da ni go zdemat imeto"). Nashiot sosed e vo proces na uchenje deka bez ogled kolku e mala ili kolku e nova, edna drzhava mora da bide tretirana so pochit, tokmu onaka kako shto treba da bide tretirana lichnosta na eden chovek. "Edna drzhava, ja prodolzhuva svojata misla Kant, ne e isto shto i zemja..., parche sopstvenost. (Edna drzhava) e opshtestvo na lugje koe nikoj nema pravo da mu komanduva ili da raspolaga so nego osven samata drzhava. (Edna drzhava) e drvo so sopstveni korenja". Komandata od strana na Grcija, Makedonija da go smeni imeto na drzhavata, imeto na nacijata i imeto na jazikot e znak na seriozno nepochituvanje na cela edna nacija. Toa e komanda koja ne mozhat da ja razberat liberalnite umovi na dvete strani id granicata koi, kako napishal Orvel, ja nemaat nacionalistichkata "navika da pretpostavuvaat deka chovechkite sushtestva mozhe da bidat klasificirani kako insekti". Megjutoa, realnostite na politikata na sila i realnostite na nashite dva konfliktni nacionalizmi, ja prinuduvaat Makedonija i nejziniot narod samite da se klasificiraat, da najdat nachin da go nadminat deficitot na pochit od strana na Grcija i da postignat kompromis koj nema da go zagrozi nashiot opstanok.

Univerzitet Kolumbija, Njujork, 15.10.2010. Konferencija naslovena "Makedonija e vazhna: konflikt, koegzistencija i Evro-atlantska integracija vo juzhniot Balkan

Published 2012-07-16