Dialogi
Eurozine
Dialogi
2012-11-39
Povzetek Dialogov 7-8/2012
Urednik za družboslovje Ciril Oberstar v uvodniku ugotavlja, da je vladanje v 21. stoletju znova obudilo že davno preživeti žanr izvajanja oblasti, tj. vladanje v pismih, ki je v zatonu vsaj od časov, ko je roman v pismih začel izgubljati priljubljenost. Tako je nekaj let nazaj Wikileaks iz ukradenih pisem ustvaril pravo globalno detektivko, nedavno pa so javnost zopet oplazila pobegla pisma zasebne in polzasebne narave, ki so v finančnem sektorju razkrila skrivne dogovore britanskih bančnikov o obrestni meri Libor, za njimi pa še neuradno pismo trojke MDS, EU in ECB grškemu ministrstvu za delo s skrajnimi zahtevami do grške socialne države. Medtem v Sloveniji posamezni politiki iz vladajoče koalicije kar sami v blogih in tvitih nonšalantno razkrivajo skrivne vladne dogovore. Ker se v državi očitno oblikuje nova zakonska zveza kapitala in politike, bo priložnosti za razkrivanje pisem z družinskimi skrivnostmi kmalu več kot dovolj.
Filmski urednik Matic Majcen je pripravil poglobljen intervju s filmskim režiserjem Markom Naberšnikom ob njegovem drugem celovečernem filmu Šanghaj. Po velikanskem uspehu njegovega prvenca Petelinji zajtrk, ki je najbolj gledan slovenski film vseh časov, je Šanghaj najdražji slovenski film po osamosvojitvi, ki se v distribuciji odkrito spogleduje z velikimi mednarodnimi ambicijami. Pogovarjala sta se o interesu tujih distributerjev za film, o transnacionaliziranju slovenskega filma, sodelovanju s pisateljem Ferijem Lainščkom, avtorskem in komercialnem filmu ter izobraževanju filmskih režiserjev v Sloveniji.
Sledita dve zanimivi literarnozgodovinski razpravi. Sinologinja Maja Lavrač predstavlja temeljna načela verzifikacije v klasični kitajski poeziji iz obdobja vladavine dinastije Tang (618-907). Gre za zelo stroga in toga pravila, ki pa so jih tudi največji mojstri tangovske poezije pogosto kršili, saj zaradi njih niso bili zmeraj pripravljeni žrtvovati vsebine in lepote pesmi. Barbara Peklar v članku z naslovom Srednjeveška recepcija trojanskega mita v zahodnoevropskem prostoru obravnava odnos srednjega veka do antike, ki je specifičen, ker obdobji povezuje kontinuiteta ter hkrati ločuje napetost med poganstvom in krščanstvom. Srednjeveške viteze od homerskih herojev, ki delujejo po načelu časti, saj čast omogoča mesto v kolektivnem spominu kot obliki večnosti, ločuje krščanski vrednostni sistem z obljubo nebeškega kraljestva.
V Kulturni diagnozi Marko Golja ocenjuje iranski film Ločitev, scenarista in režiserja Asgharja Farhadija, kot brutalen in dosledno radikalen prikaz ljudi, ki vztrajajo pri svojem prav, kot poražence, ki izgubljajo stik z bližnjimi. V Drugem pogledu, kjer avtorji razmišljajo o nekoliko starejših filmih, Tereza Tomažič vzporeja Von Trierjevega Antikrista iz leta 2009 z Evripidovo Medejo in trdi, da film ni mizogin, temveč zahteva v času, ko naj bo idealna ženska izobražena, neodvisna, dobra gospodinja in še boljša mati, možnost, da je tudi slaba in zlobna. Matic Majcen piše o dveh novih filmskih knjigah v slovenščini: izboru besedil avtorjev sovjetskega montažnega filma ter Brechtovih zapiskov o filmu. Tanja Tolar poroča o razstavi najnovejšega slikarskega cikla znamenitega Davida Hockneyja v Kraljevi akademiji v Londonu.
Filmsko tematiko v številki zaokroža dnevnik Matica Majcna, napisan med letošnjim filmskim festivalom v Cannesu, označenem kot "trk industrije in umetnosti".