Latest Articles


25.09.2014
Fabrizio Gatti

I was a slave in Puglia

A journey that takes one beyond the limits of human imagination: this is how Fabrizio Gatti describes his experience of a week spent undercover among immigrant labourers in Puglia in order to report on the horrors that these modern slaves endure. [ more ]

19.09.2014
Tatiana Zhurzhenko

From borderlands to bloodlands

17.09.2014
E. Khayyat

How to turn Turk?

17.09.2014
Eurozine Review

Independence in an age of interdependence

17.09.2014
Juan Gabriel Vásquez, Jasper Vervaeke

Entering into dialogue with the world

New Issues


Eurozine Review


17.09.2014
Eurozine Review

Independence in an age of interdependence

"Soundings" is on tenterhooks about the outcome of the referendum in Scotland; "Krytyka" listens to the music and politics of the Maidan; "Osteuropa" debunks both Putin's ratings and western sanctions against Russia; "New Eastern Europe" looks to Moldova to buck the trend in Russian aggression; "Index" marks 25 years since the Wall came down; in "Belgrade Journal", Gil Anidjar asks if the floodings in the Balkans are a natural or political disaster; "Free Speech Debate" questions the West's supply of digital weaponry to repressive regimes; "Dilema veche" seeks to exit the direct route from 9/11 back into the Middle Ages; and "Letras Libres" speaks to Colombian novelist Juan Gabriel Vásquez.

03.09.2014
Eurozine Review

Was Crimea a preliminary exercise?

06.08.2014
Eurozine Review

What are you doing here?

23.07.2014
Eurozine Review

The world's echo system

09.07.2014
Eurozine Review

Courage of thought vs technocracy



http://www.eurozine.com/articles/2011-05-02-newsitem-en.html
http://mitpress.mit.edu/0262025248
http://www.eurozine.com/about/who-we-are/contact.html
http://www.eurozine.com/articles/2009-12-02-newsitem-en.html

My Eurozine


If you want to be kept up to date, you can subscribe to Eurozine's rss-newsfeed or our Newsletter.

Articles
Share |


Zadnja križarska vojna


V sprevrženih možganih Andersa Breivika je bilo njegovo lansko morilsko divjanje po Oslu in Utoyi začetek vojne za obrambo krščanske Evrope. Ne verske vojne, temveč kulturne, namenjene obrambi tistega, kar je Breivik imenoval evropska "kulturna, družbena, identitetna in etična platforma". Le največji psihopati lahko imajo kakršno koli razumevanje za Breivikovo morilsko besnenje. Vendar ima misel, da je krščanstvo temelj zahodne kulture, njenih političnih idealov in etičnih vrednot ter da krščansko Evropo ogrožata po eni strani islam in po drugi "marksistični kulturniki", številne privržence. Po njihovem mnenju bo razkroj krščanstva neizogibno povzročil razkroj zahodne kulture in propad moderne, liberalne demokracije.

Trditve o "muslimanskem prevzemu" Evrope imajo sicer številne zagovornike, naletele pa so tudi na ostre ugovore. Kljub vsemu misel, da je krščanstvo kulturni in etični temelj zahodne kulture, velja za skoraj samoumevno, in to ne samo med verniki. Pokojna Oriana Fallaci, italijanska pisateljica, ki je morda bolj kot vsi drugi zagovarjala idejo "Evrabije", se je imela za "krščansko ateistko" in vztrajno trdila, da samo krščanstvo Evropi zagotavlja kulturni in intelektualni branik pred islamom. Britanski zgodovinar Niall Ferguson se ima za "nepoboljšljivega ateista", in vendar je zaskrbljen zaradi razkroja krščanstva, kar onemogoča "kakršen koli verski odpor" do skrajnega islama. Neverujoča Judinja Melanie Phillips v svoji knjigi Na glavo obrnjeni svet trdi, da "krščanstvo neposredno in neutrudno napadajo tisti, ki želijo uničiti temeljne vrednote zahodne kulture."

Krščanstvo je bilo vsekakor talilni lonec, v katerem so se v zadnjih dveh tisočletnih razvile intelektualne in politične kulture zahodne Evrope. Vendar trditev, da krščanstvo pooseblja "temeljne vrednote zahodne kulture" in da usihanje krščanstva neizogibno pomeni tudi usihanje liberalnih demokratičnih vrednot, močno poenostavlja tako zgodovino krščanstva kot korenine modernih demokratičnih vrednot, poleg tega pa zanemarja pogoste napetosti med "krščanskimi" in "liberalnimi" vrednotami.

Krščanstvo je morda res ustvarilo izrazito etično tradicijo, toda njegove ključne ideje, tako kot pri večini verstev, izvirajo iz kultur, iz katerih so se razvile. Zgodnje krščanstvo je bilo spoj starogrške misli in judovstva. Le za redke ideje, ki jih pogosto pojmujemo za izključno krščanske, to tudi v resnici velja.

Vzemimo za primer pridigo na gori, morda najvplivnejše krščansko etično besedilo. Etična krajina, ki jo je v njej skiciral Jezus, je bila že znana. Zlato pravilo – "ne stori drugemu tistega, kar nočeš, da bi drugi storili tebi" – ima dolgo zgodovino, na to misel napeljujejo babilonski in egipčanski verski predpisi, preden so se v polnosti razvili v grških in judovskih besedilih (medtem ko se je neodvisno pojavilo tudi v konfucianizmu). Vztrajanje pri kreposti kot nečem, kar je dobro že samo, odločenost nastaviti še drugo lice, poziv, naj s tujci ravnamo kot z brati, trditev, da je prava vera vsaj tako pomembna kot krepostno dejanje – vse te ideje so bile pomembne že v grški stoični tradiciji.

Nasprotno je bil morda največji prispevek krščanstva k zahodni tradiciji tudi najpogubnejši: ideja o izvirnem grehu, prepričanje, da je vsak človek zaznamovan z Adamovo in Evino neubogljivostjo do Boga, ker sta jedla z drevesa spoznanja dobrega in zla. Ta razlaga je kriva za mračen pogled na človeško naravo: po krščanski tradiciji ni mogoče, da bi človek sam od sebe delal dobro, kajti njegov padec mu je uničil tako zmožnost biti etičen kot voljo.

Zgodba o Adamu in Evi je bila seveda prvotno judovska basen, vendar so jo Judje razumeli drugače kot kristjani. Tako v judovstvu kot v islamu je prestopek Adama in Eve greh, ki obremenjuje njuni duši in ne pokoplje človeštva v celoti. Adam in Eva sta bila kot otroka v rajskem vrtu. Ker sta jedla z drevesa spoznanja, sta morala prevzeti odgovornost zase, za svoje odločitve in vedenje. V judovstvu to ni "padec", temveč "dar" – dar svobodne volje.

Zgodba o Adamu in Evi je bila torej prvotno basen o izražanju svobodne volje in sprejemanju etične odgovornosti. Sprevrgla pa se je v zgodbo o neuresničljivosti svobodne volje in omejitvah, ki jih prinaša etična odgovornost. S tako preobrazbo pomena, ki ga je pridobil prestopek Adama in Eve, si je krščanstvo morda zagotovilo velikanski vpliv, z mračnim pojmovanjem človeške narave, ki je prevladalo v zahodnem etičnem razmišljanju, pa je postalo talilni lonec, v katerem je ta misel dozorela. Mračna podoba človeške narave je prvič naletela na odpor šele v razsvetljenstvu.

Ključna etična načela krščanske tradicije so izposojena od poganskih filozofij, poleg tega pa je ta tradicija nastala v enaki meri kljub naporom krščanskih cerkva kot zaradi njih. Po padcu rimskega cesarstva zaradi barbarskih vdorov v četrtem in petem stoletju je bila krščanska duhovščina edina v zahodni Evropi, katere pripadniki so bili pismeni, Cerkev pa edina pokroviteljica učenosti. Toda če je Cerkev ohranjala sestavine te kulture pri življenju, so cerkveni voditelji dvomili o vrednosti znanja med pogani. "Kaj imata skupnega Atene in Jeruzalem?" je vprašal Tertulij, prvi pomembni teolog, ki je pisal v latinščini. Verujoči kristjani so se toliko ukvarjali z zahtevami onega sveta, da se jim je študij narave, zgodovine ali filozofije zdel skoraj sprevržen. "Naj bo kristjanom ljubša preprostost naše vere kot dokazovanje človekovega uma," je poudarjal Bazilij Cezarejski, vpliven teolog in redovnik iz četrtega stoletja. "Kajti posvečanje časa raziskovanju bistva stvari ne bi koristilo cerkvenemu nauku."

Krščanska Evropa je v trinajstem stoletju znova odkrila grško tradicijo, še zlasti Aristotela, in to je pripomoglo k preoblikovanju evropske intelektualne kulture. Navdihnilo je delo Tomaža Akvinskega, morda največjega med krščanskimi teologi, in omogočilo, da je razum znova prevzel osrednjo vlogo v evropski filozofiji.

Toda kako je krščanska Evropa znova odkrila Grke? Sprva s posredovanjem muslimanskega cesarstva. Medtem ko se je krščanska Evropa sprijaznila z "mračnim vekom", je v islamskem svetu cvetela intelektualna tradicija, sijajna kot prej v antičnih Atenah in pozneje v renesančnih Firencah. Z odkritjem in prevodi Aristotela, Platona, Sokrata in drugih grških filozofov se je začela zlata doba islamske znanosti.

Arabski učenjaki so temeljito preobrazili astronomijo, izumili algebro, pomagali razviti sodobni decimalni sistem števil in uvedli osnove optike. Filozofija pa je bila morda še pomembnejša od znanosti. Racionalistična tradicija islamske misli je dosegla vrh z deli Avicenne in Averroesa, čeprav se ju na zahodu danes komajda spominjajo.

Vendar sta bila njuna vloga in vpliv, še zlasti za judovsko-krščansko tradicijo, izjemna. Predvsem Averroes, največji muslimanski razlagalec Aristotela, je imel veliko večji vpliv v judovski in krščanski veri kot v islamu. S posredovanjem Averroesa (v arabskem svetu poznanega pod imenom Ibn Rušd) so evropski učenjaki znova odkrili Aristotela in njegove razlage so vplivale na množico filozofov od Majmonida do Tomaža Akvinskega.

Kristjani tistega časa so prepoznali pomembnost muslimanskih filozofov. Dante je v Božanski komediji postavil Averroesa med največje poganske filozofe, katerih duše ne bivajo v peklu, temveč v vicah: "So tod, ker milostna so jim nebesa". Ena najslavnejših Rafaelovih slik, Atenska šola, je freska na stenah Apostolske palače v Vatikanu in na njej so naslikani največji svetovni filozofi. V skupini slavnih grških filozofov stoji tudi Averroes.

Vendar je danes ta dolg skoraj popolnoma pozabljen. Islam si največkrat predstavljamo kot nekaj ograjenega, omejenega, sovražnega razumu in svobodni misli. Taka je postala večina islamskega sveta. Toda ostaja dejstvo, da je znanost iz zlate dobre islamske misli pripomogla k nastanku temeljev evropske renesanse in revolucije v znanosti. Nič od tega se ni zgodilo v muslimanskem svetu, toda brez njega se morda ne bi zgodila ne prva, ne druga.

Če je bila zgodovina renesanse in revolucije v znanosti vnovič napisana zato, da bi poudarila mitološko "krščansko Evropo", to velja tudi za odnos med razumom in vero v razsvetljenstvu. Tisto, kar zdaj pogosto imenujemo "zahodne vrednote" – demokracija, enakost, strpnost, svoboda govora in tako naprej – so pretežno pridobitve razsvetljenskega sveta in časa po njem. Seveda nikakor niso "zahodne", temveč splošne; zahodne so le po naključju, zaradi zemljepisne lege in zgodovine.

Razvila se je živahna razprava o odnosih med razsvetljenstvom in krščansko tradicijo. Ko sta se ideji krščanske tradicije in "zahodne kulture" spojili, razsvetljenstvo pa je začelo veljati za utelešenje zahodnih vrednot, so nekateri poskusili vključiti razsvetljenstvo v krščansko tradicijo. Trdijo, da razsvetljenske ideje strpnosti, enakosti in univerzalnosti izvirajo iz idej, ki so se v krščanski tradiciji uveljavile že prej. Drugi, ki močneje dvomijo o zapuščini razsvetljenstva, poudarjajo, da so resnične liberalne, demokratične vrednote krščanske in da sta jih razsvetljenski radikalizem in svobodomiselnost le spodkopavala.

Obe tolmačenji sta napačni. Za začetek naj povem, da so številne med temi idejami v zgodovini nastale zunaj krščanske tradicije. Enako verjetna je trditev, da sta načeli enakosti in univerzalnosti grški ali krščanski. V resnici moderni ideji o enakosti in univerzalnosti nista ne grški ne krščanski. Ne glede na njun izvor sta postali značilna moderna pojma, posledica posebnih družbenih, političnih in intelektualnih tokov v modernem svetu.

Poleg tega bi bile velike osebnosti krščanske tradicije osuple ob tistem, kar zdaj imenujemo "zahodne" vrednote. Ameriški pisatelj Christopher Caldwell v delu Razmišljanja o revoluciji v Evropi zagovarja tezo, da je bilo priseljevanje muslimanov v Evropo nekakšna oblika kolonizacije, ki je ogrozila temelje evropske kulture. Vendar Caldwell tudi priznava, da je "tisto, kar neverujoči Evropejci imenujejo 'islam', zbirka vrednot, ki bi jih tudi Dante in Erazem pripoznala za svoje." Hkrati pa bi moderne pravice neverujočih, ki so zdaj "jedro evropskih vrednot," "zbegale Danteja in Erazma". Z drugimi besedami, ne obstaja enovit seznam evropskih vrednot, ki bi bil nad zgodovino in bi poenotil krščansko tradicijo v nasprotju z enovito zbirko brezčasnih, v skalo vklesanih islamskih vrednot.

"Krščanske" in "islamske" vrednote so zapletenejše in imajo bolj pisano zgodovino, kot slišimo danes, enako pa velja tudi za odnos med razsvetljenskimi idejami in verskimi prepričanji. Zgodovinar Jonathan Israel trdi, da pravzaprav poznamo dve razsvetljenski struji. Osrednji tok razsvetljenstva s Kantom, Lockom, Voltairom in Humom dobro poznamo in je zaslužen za javno podobo gibanja. Obstajalo pa je tudi radikalno razsvetljenstvo, ki so ga zagovarjali manj znani filozofi, na primer d'Holbach, Diderot, Condorcet in še zlasti Spinoza, ki je razsvetljenstvu dal srce in dušo.

Struji sta se razlikovali pri vprašanju, ali ima razum glavno vlogo v človekovem delovanju, kot so trdili radikalci, ali pa ga je treba omejevati z vero in tradicijo, kar je veljalo za prevladujočo strujo. Poskusi, da bi ta ohranila elemente tradicionalnega verovanja, so omejevali njeno kritiko družbenih reform in prepričanj. Po drugi strani pa so radikalci želeli slediti idejam enakosti in demokracije do logičnih zaključkov, kajti ker so zavrgli tradicionalno načelo od Boga zaukazanega reda, po Israelovem mnenju ni bilo nobene "smiselne alternative utemeljevanju etičnosti, političnega in družbenega reda s sistematičnim radikalnim egalitarizmom brez meja, razrednih ločnic in obzorij."

Prevladujoče zmerno razsvetljenstvo je imelo veliko več podpore, uradnega priznanja in ugleda. V globljem pomenu pa se je izkazalo za manj pomembno kot radikalna struja. Tisto, kar Israel imenuje "paket temeljnih vrednot", ki opredeljujejo modernost – strpnost, osebna svoboda, demokracija, rasna enakopravnost, spolna emancipacija in splošna pravica do izobrazbe – , pretežno izvira iz zahtev radikalnega razsvetljenstva. Razsvetljenski philosophes so bili večinoma verniki (čeprav ne nujno teisti) in njihova krščanska vera je vplivala tudi na njihove ideje. Vendar so tisto, kar zdaj imenujemo "zahodne vrednote", verjetno gojili tako misleci, ki so zavračali krščansko tradicijo, kot tisti, ki so jo sprejemali.

Izpodbijanje mitov in zmot o krščanski tradiciji ne pomeni, da zanikamo osnovni značaj te tradicije (ali tradicij), pa tudi ne njihove vloge pri oblikovanju tistega, kar zdaj imenujemo "zahodna" misel. Vendar sta krščanska tradicija in z njo krščanska Evropa prej privid kot stvarnost. Zgodovina krščanstva, njegov odnos do drugih etičnih tradicij ter odnos med krščanskimi vrednotami in vrednotami moderne, liberalne, posvetne družbe sta veliko bolj zapletena, kot priznavajo zagovorniki trditve, da "zahodna kultura propada". Ironija vsega tega je, da branilci krščanstva brenkajo na iste strune politične identitete kot islamisti, multikulturalisti in številni drugi -isti, ki jih ti branilci tako zelo sovražijo.

Razlog za ugovarjanje nespametnemu dviganju preplaha o propadu krščanstva ni to, da bi želeli pokopati mite o krščanski tradiciji, temveč predvsem dejstvo, da tako zganjanje preplaha spodkopava prav vrednote, zaradi katerih potrebujemo krščansko Evropo, torej strpnost, enakopravnost, splošne pravice. Usihanje krščanstva ne bo nujno povzročilo propada teh vrednot, groba obramba krščanstva pred "barbarskimi hordami" pa morda bi.


 



Published 2012-07-10


Original in English
Translation by Dušanka Zabukovec
First published in New Humanist6/2011 (English version); Sodobnost1-2/2012 (Slovenian version)

Contributed by Sodobnost
© Kenan Malik / Sodobnost
© Eurozine
 

Support Eurozine     click for more

If you appreciate Eurozine's work and would like to support our contribution to the establishment of a European public sphere, see information about making a donation.

Focal points     click for more

Russia in global dialogue

http://www.eurozine.com/comp/focalpoints/eurocrisis.html
In the two decades after the end of the Cold War, intellectual interaction between Russia and Europe has intensified. It has not, however, prompted a common conversation. The focal point "Russia in global dialogue" seeks to fuel debate on democracy, society and the legacy of empire. [more]

Ukraine in focus

http://www.eurozine.com/comp/focalpoints/publicsphere.html
Ten years after the Orange Revolution, Ukraine is in the throes of yet another major struggle. Eurozine provides commentary on events as they unfold and further articles from the archive providing background to the situation in today's Ukraine. [more]

The ends of democracy

http://www.eurozine.com/comp/focalpoints/democracy.html
At a time when the global pull of democracy has never been stronger, the crisis of democracy has become acute. Eurozine has collected articles that make the problems of democracy so tangible that one starts to wonder if it has a future at all, as well as those that return to the very basis of the principle of democracy. [more]

The EU: Broken or just broke?

http://www.eurozine.com/comp/focalpoints/eurocrisis.html
Brought on by the global economic recession, the eurocrisis has been exacerbated by serious faults built into the monetary union. Contributors discuss whether the EU is not only broke, but also broken -- and if so, whether Europe's leaders are up to the task of fixing it. [more]

Time to Talk     click for more

Time to Talk, a network of European Houses of Debate, has partnered up with Eurozine to launch an online platform. Here you can watch video highlights from all TTT events, anytime, anywhere.
Dessislava Gavrilova, Jo Glanville et al.
The role of literature houses in protecting the space for free expression

http://www.eurozine.com/timetotalk/european-literature-houses-meeting-2014/
This summer, Time to Talk partner Free Word, London hosted a debate on the role that literature houses play in preserving freedom of expression both in Europe and globally. Should everyone get a place on the podium? Also those representing the political extremes? [more]

Eurozine BLOG

On the Eurozine BLOG, editors and Eurozine contributors comment on current affairs and events. What's behind the headlines in the world of European intellectual journals?
Simon Garnett
Britain flouts the European Court of Justice

http://www.eurozine.com/blog/
The UK has passed legislation on data retention that flouts European concerns about privacy. The move demonstrates extraordinary arrogance not only towards the Court of Justice of the European Union but towards the principle of parliamentary deliberation in Britain, writes Simon Garnett. [more]

Vacancies at Eurozine     click for more

There are currently no positions available.

Editor's choice     click for more

William E Scheuerman
Civil disobedience for an age of total surveillance
The case of Edward Snowden

http://www.eurozine.com/articles/2014-04-18-scheuerman-en.html
Earlier civil disobedients hinted at our increasingly global condition. Snowden takes it as a given. But, writes William E. Scheuerman, in lieu of an independent global legal system in which Snowden could defend his legal claims, the Obama administration should treat him with clemency. [more]

Literature     click for more

Olga Tokarczuk
A finger pointing at the moon

http://www.eurozine.com/articles/2014-01-16-tokarczuk-en.html
Our language is our literary destiny, writes Olga Tokarczuk. And "minority" languages provide a special kind of sanctuary too, inaccessible to the rest of the world. But, there again, language is at its most powerful when it reaches beyond itself and starts to create an alternative world. [more]

Piotr Kiezun, Jaroslaw Kuisz
Literary perspectives special: Witold Gombrowicz

http://www.eurozine.com/articles/2013-08-16-kuisz-en.html
The recent publication of the private diary of Witold Gombrowicz provides unparalleled insight into the life of one of Poland's great twentieth-century novelists and dramatists. But this is not literature. Instead: here he is, completely naked. [more]

Literary perspectives
The re-transnationalization of literary criticism

http://www.eurozine.com/comp/literaryperspectives.html
Eurozine's series of essays aims to provide an overview of diverse literary landscapes in Europe. Covered so far: Croatia, Sweden, Austria, Estonia, Ukraine, Northern Ireland, Slovenia, the Netherlands and Hungary. [more]

Debate series     click for more

Europe talks to Europe

http://www.eurozine.com/comp/europetalkstoeurope.html
Nationalism in Belgium might be different from nationalism in Ukraine, but if we want to understand the current European crisis and how to overcome it we need to take both into account. The debate series "Europe talks to Europe" is an attempt to turn European intellectual debate into a two-way street. [more]

Conferences     click for more

Eurozine emerged from an informal network dating back to 1983. Since then, European cultural magazines have met annually in European cities to exchange ideas and experiences. Around 100 journals from almost every European country are now regularly involved in these meetings.
Law and Border. House Search in Fortress Europe
The 26th European Meeting of Cultural Journals
Conversano, 3-6 October 2014

http://www.eurozine.com/comp/conversano2014.html
Taking place in southern Italy, not far from Lampedusa, this year's Eurozine conference will address both EU refugee and immigration policies and intellectual partnerships across the Mediterranean. Confirmed speakers include Italian investigative journalist Fabrizio Gatti and Moroccan feminist and Nobel Peace Prize nominee Rita El Khayat. [more]

Multimedia     click for more

http://www.eurozine.com/comp/multimedia.html
Multimedia section including videos of past Eurozine conferences in Vilnius (2009) and Sibiu (2007). [more]


powered by publick.net