Feed
donate Povzetek za Dialogi 3-4/2009
V uvodniku se gledališki urednik Primož Jesenko ob zadregi britanske gledališke kritike, ki ugotavlja, da Velika Britanija ni prisotna in tudi ne posebej pogrešana med odrskimi trendi evropskega okolja, sprašuje, kako pa je s prepoznavnostjo slovenskega gledališča v evropskem prostor. In ponovno ugotovi, da smo narod individualcev, ustvarjalcev in producentov na eni strani ter financerjev na drugi, ki vsi čakajo ali tehtajo tako dolgo, da zamudijo priložnosti za kolektivni marketinško-promocijski sunek na tuje, v katerega očitno vnaprej dvomijo.
Intervjuvanca sta arhitekta in scenografka Irena Pivka ter skladatelj in glasbenik Brane Zorman, ki od leta 2002 sestavljata "tandem cona". Cone kot družbeno zamejeni prostori so postale izhodišče njunih projektov, ki so angažirani umetniški dokumenti časa in hkrati luciden komentar aktualnega dogajanja. Osrednji postopek Cone je prenos globalnih tem sodobnega sveta v lokalni kontekst. Projekti Cone kažejo (tudi) temnejše plati Slovenije, tega raja pridnih rok in zdrave kmečke pameti na sončni strani Alp, in procese, ki se v resnici odvijajo v zakulisju politik(e) in družbe: konfliktna stanja, represivne mehanizme nadzora in moči, ki jih država uporablja "v naše dobro", nacionalizem, etnični šovinizem ter nekritično lastninjenje javnih prostorov in dobrin, od površin do radijskih frekvenc.
Sledita dve literarnoteoretični oz. literarnozgodovinski razpravi. Andreja Babšek se ukvarja s feministično literarno vedo in ugotavlja, da o feministični literarni vedi v ožjem smislu ne moremo govoriti, saj se prekriva s številnimi drugimi družbenimi vedami ali pa se obotavlja s prevzemanjem teoretičnih podlag, saj so te vzpostavljali moški in tako podpirajo falocentrični sistem. Zdi pa se, da je feministični literarni vedi implicitno vzpostavljanje političnih kategorij in razumevanje književnosti kot sredstva socializacije. Monika Jerič obravnava provansalsko trubadursko poezijo s posebnega zornega kota. Večina obravnav trubadurske poezije se namreč osredotoča na vprašanje ljubezni trubadurjev, medtem ko Jeričeva poudarja vprašanje vzajemnosti, ki je ne razume le kot vzajemnost v ljubezni, temveč tudi v družbenem polju, kjer se formirajo trubadurji kot pesniški stan, ki mu kot dopolnilo stoji nasproti druga združba, združba dam.
V literarnem delu je mogoče prebrati slovenske prevode izbranih pesmi ameriške črnske pesnice, pisateljice in aktivistke Audre Lorde (1934-1992). Nove pesmi objavljata uveljavljena pesnika Aleš Debeljak in Tomaž Šalamun, ob njiju pa debitant Karlo Hmeljak. Avtorja objavljenega proznega besedila je Robert Simonišek.
V Kulturni diagnozi Primož Jesenko in Andreja Kopač pišeta o nekaterih domačih in tujih scenskih produkcijah, ki so nastale zunaj institucij - med njimi so gledališka improvizacija, t. i. road-trip performans, plesno gledališče, monodrama in rekonstrukcija kultne avantgardne predstave iz sedemdesetih let. Nataša Kovšča, nova urednica za vizualne umetnosti pri Dialogih, piše o knjigi Zoran Mušič na Goriškem / Zoran Mušič nel Goriziano, ki je bila izdana v okviru letošnje stote obletnice rojstva tega slovitega slovenskega slikarja. Nuša Miklavec piše o zbirki kratkih zgodb Suzane Tratnik Česa nisem nikoli razumela na vlaku, Andrej Zavrl pa o zbirki kratkih zgodb Gojmirja Polajnarja Atlantis. Maša Ogrizek piše o knjigi francoskega psihoanalitika Jeana Laplachea Seksualnost in enigma, ki je lani izšla v slovenskem prevodu.
V Detektorju se je filmski urednik Robert Petrovič pogovarjal s predsednikoma (bivšim in sedanjim) mariborskega Društva za razvoj filmske kulture, Boštjanom Lahom in Renejem Puharjem. Društvo deluje od leta 2004 in je edino, ki v Mariboru skrbi za umetniški filmski program.
Dnevnik je pisala sociologinja, antropologinja in feministka Renata Šribar.
Published 2009-06-16
Original in Slovak
Contributed by Dialogi
© Dialogi
© Eurozine
Focal points click for more 
Social media 
