Povzetek za Dialogi 11-12/2008
Kultura, kam bi te del
Boris Vezjak se v uredniškem uvodniku odziva na eno do številnih novinarskih mnenj, zapisanih ob zadnjih krčenjih občinskih sredstev nekaterim segmentom kulture v Mariboru. Po tem mnenju naj bi mariborska oblast obsodila na životarjanje vso kulturo, ki sodi v register sodobnega, inovativnega, avantgardnega, angažiranega in nekonvencionalnega. Vezjak ob tem opozarja še na en vidik problematike, to je medijsko poročanje o kulturi. V Mariboru se namreč odvija na desetine prireditev humanističnega tipa, vendar bodo za lokalne medijske usmerjevalce izpadli iz registra in ostali "nekulturni". Humanistika, družboslovje, mediji in podobni žanri se ne kvalificirajo za kulturne vesti, dogodke ali dejstva, to ostajajo predvsem in zgolj literatura, vizualne umetnosti, film in gledališče. Od kod potem naše čudenje, če pa stotinam prireditev nekdo zavestno nikoli ni rekel "kulturni dogodek"? Morebiti pa res ne bi smeli za enodimenzionalizacijo tiska in medijev kriviti zgolj pohlepnih lastnikov in kapitalskih tajkunov, ki namesto nas izbirajo nove okuse tega, kar moramo konzumirati, se sprašuje Vezjak. Kot tudi ne novih lokalnih oblastnikov, češ da nimajo posluha za drugačnost in da imajo prirojeni smisel za elitnost – njihove preference so se pač oblikovale tudi po meri profesionalnih oblikovalcev okusa v medijih.
Filozof Tomaž Grušovnik se v razpravi Filozofija danes sprašuje, kakšna je lahko vloga filozofije v sodobni družbi v času, ko se soočamo s čedalje večjo parcializacijo vednosti. Je vzporedno s temi procesi delitve na različne discipline na področju produkcije vednosti javno mnenje filozofiji, kot se tradicionalno razume, nenaklonjeno? Ali pa imamo dejansko opraviti z bolj ugodnimi pogoji za rast filozofske misli?
V Branju objavljata nove pesmi Cvetka Bevc in Andrej Grilc, kratko zgodbo Polona Škrinjar, odlomek iz svojega novega romana pa Robert Titan Felix.
V Kulturni diagnozi Marko Golja ocenjuje novi slovenski celovečerni film Kratki stiki. Gledališki urednik Primož Jesenko ocenjuje dve alternativni gledališki produkciji: uprizoritev besedila Nisi pozabila, samo ne spomniš se več avtorice Simone Semenič in projekt Smrt Koruna, obe izvedeni v Gledališču Glej v Ljubljani. Mojca Puncer piše o dveh novih knjigah, ki sta prevoda dveh teoretičnih del o sodobni umetnosti. Dotik občutka: afekt, pedagogika, performativnost je delo ameriške teoretičarke na področjih študijev spolov, teorije queera in kritične teorije Eve Kosofsky Sedgwick, Relacijska estetika. Postprodukcija: kultura kot scenarij: kako umetnost reprogramira sodobni svet pa knjiga francoskega kuratorja, umetnostnega kritika in teoretika Nicolasa Bourriauda.
Dnevnik je pisala Jasmina Založnik, producentka festivala Mesto žensk, ki poteka vsako leto v mesecu oktobru v Ljubljani. Mesto žensk odpira prostor, v katerem lahko umetnice, teoretičarke in aktivistke z vseh koncev sveta predstavljajo svoje stvaritve in dosežke širši javnosti, letos pa je bila njegova tema simbioza med živalmi, naravo in kulturo.
Številko končuje kazalo letnika 2008.
Published 2009-01-09
Original in Slovenian
Contributed by Dialogi
© Dialogi
© Eurozine












