Dialogi
Eurozine
Dialogi
2008-11-14
Povzetek za Dialogi 10/2008
V uvodniku pod naslovom Kulturna prestolnica ali puščava? odgovorna urednica Emica Antončič komentira zadnje težave mariborske kulture z občino, predvsem znižanje proračunskih sredstev za Dialoge in knjižni program študentske založbe Litera ter poskus preselitve skvota Pekarna. Tako morajo predstavniki mariborske uveljavljene visoke kulture in mladinske urbane kulture z javnimi akcijami in pritiski preko medijev novi občinski upravi naenkrat dokazovati, kdo so, kako so in zakaj so. Prekinitev komunikacije med občino in kulturo v mestu, nekonsistentnost občinske kulturne politike, ki hkrati znižuje sredstva za kulturo in kandidira za evropsko prestolnico kulture, ima lahko zelo hitro usodne posledice, piše urednica, namreč povečan odliv intelektualcev in umetnikov iz mesta zaradi občutka ogroženosti in nepriznavanja. To pa je stanje, ki je mestni zgodovini dobro znano.
Andreja Kopač se je pogovarjala s Sebastijanom Horvatom (1971), enim trenutno najuspešnejših slovenskih gledaliških režiserjev, ki režira po vseh slovenskih institucionalnih gledališčih, hkrati pa neprestano raziskuje umetniške ideje v svojem neodvisnem gledališču E.P.I. center in zadnja leta poučuje še gledališko režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Nastal je živ pogovor o njegovih pogledih, stališčih, izkušnjah z zadnjimi projekti, med drugim tudi o političnem gledališču, ki ga v klasičnem smislu in novih oblikah razvija prav v zadnjem času: "Zame je politično, da zelo direktno nasprotuješ oblasti. In da na radikalen način poiščeš neke nevralgične točke ideologije oblasti, ki jo provociraš."
Glavnino številke zaseda obširna tema, posvečena sociologu Ervingu Goffmanu (1922-1983) in novim oblikam stigmatizacije v sodobni družbi. Tema je nastala ob izidu slovenskega prevoda enega temeljnih Goffmanovih del Stigma pri Založbi Aristej. Uredila jo je socialna psihologinja dr. Mirjana Ule, redna profesorica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, ki v uvodnem članku skuša v Goffmanovem delu identificirati nekatere bistvene poteze in poudarke, ki so zanimivi tudi za naš čas in družbene razmere, v katerih živimo. V članku prikaže teoretski okvir Goffmanovega opusa, v okviru katerega je nastala Stigma in druga dela, ki se ukvarjajo s fenomeni diskriminacije, izključevanja, nadzorovanja in oškodovanja sebstva. Sociologinja dr. Tanja Rener v svojem članku analizira Goffmanove koncepte družbenega spola in spolne razlike, razmerje med družbenim in biološkim spolom ter načine, kako se diskurzivno oblikovana spolna identiteta preoblači v naravno obleko. Psihologinja dr. Metka Mencin Čeplak povezuje Goffmanovo analizo stigmatizacije in upravljanja s stigmo s konceptualizacijami identitetnih politik kot emancipacijskih praks, ki se utemeljujejo na skupnem izkustvu marginalizacije in diskriminacije, ter analizira dileme teorizacij in praks identitetnih politik v razmerju do obstoječega družbenega reda. Dr. Mojca Urek obravnava procese in načine, kako psihiatrična bolnišnica (in podobne ustanove) kot totalna ustanova spreminja pogled hospitaliziranega človeka nase v zgodbah o sebi in v zgodbah drugih o njem, s katerimi mehanizmi vzdržuje in spodbuja določene tipe zgodb in kakšni so razlogi za to. Dr. Vera Grebenc obravnava vsakdanje rutine ljudi in pri tem uporabi Goffmanov koncept vsakdanjega življenja kot predstave. V vsakdanjih rutinah prepozna eno najbolj dodelanih scenskih zasnov z nenapisanimi scenariji, ki so nastali kot odgovori na vprašanja življenja. Dr. Metka Kuhar na podlagi Goffmanovih tez o stigmatizirani identiteti pojasnjuje rezultate študije o odnosu do lastnega telesa in diet pri ženskah, ki so bile v času študije na dieti, da bi shujšale ali ohranile idealno težo. Sociologinja in antropologinja dr. Renata Šribar v svoji študiji pokaže na manko v znanstveni refleksiji stigme feminizma in feministk. Sama jo razišče predvsem s pomočjo konceptov socialne psihologije, antropologije in etike. Ana Kralj s pomočjo Schutzeve analize tujca in Goffmanovega koncepta stigme raziskuje odnos do tujcev v Sloveniji. Z uporabo diskurzivne analize ugotavlja, kako so se tiskani množični mediji odzvali na prihod tujcev ("ilegalnih" imigrantov) v obdobju t.i. prebežniške krize v Sloveniji v letih 2000 in 2001. Dr. Jana Mali predstavlja primer empiričnega raziskovanja prisotnosti elementov totalne institucije v slovenskih domovih za stare, ki potrjuje teoretično izhodišče, da je Goffmanov pojem totalne ustanove idealnotipski.
V Kulturni diagnozi je objavljenih več knjižnih ocen: Karolina Babič piše o zborniku razmišljanj o zakonski zvezi Prava poroka?, Milan Šelj o pesniški zbirki Braneta Mozetiča In še ter pesniški zbirki Cirila Berglesa Zaupna sporočila, Robi Šabec o romanu Jurija Hudolina Pastorek, Gašper Jakovac pa o slovenskem prevodu romana Gen za dvom grškega pisatelja Nikosa Panajotópulosa. Nataša Kovšca poroča o razstavi God & Goods -- Spirituality and Mass Confusion v Centru za sodobno umetnost v vili Manin pri Passarianu v Italiji.
Plesalka in koreografinja Vlasta Veselko je pisala dnevnik o festivalu eksperimentalnega giba Nagib, ki ga vodi v Mariboru.