Boris Vezjak v uredniškem uvodniku seveda ni mogel mimo afere Patria, ki trenutno razburja Slovenijo, pa tudi Finsko, in odmeva v Evropi. Avtor ugotavlja, da je nastal razkorak med "evropsko resnico" in "slovensko resnico", ki si jo je prilastila slovenska oblast. Ta je hitela poučevati finske medije, njihove politike in preiskovalne organe, kaj je res in kaj ne, kaj je profesionalno in kaj demokratično, vselej pa je prejela oster odgovor in lekcijo. "Ura evropske resnice za Slovenijo" je torej doživela svojo prizemljitev v obliki svarila o naši nezrelosti, ker ne razumemo avtonomije medijev, ker ne sodelujemo s finskimi preiskovalci in ker po otročje zaostrujemo politične odnose. Nacionalna metafizika, v katere razpravo so se zapletli v vladi, nekakšno užaljeno posiljevanje s svojo resnico, ker so menda deležni komplota svetovnih dimenzij in ker jih nihče ne razume, je zato povsem odveč.

Filozofinja Jera Marušič je pripravila intervju s sociologom Gorazdom Kovačičem, ki je s člankom What can immigration tell us about us? Economic opportunities, cultural racism and capitalist norms sodeloval v mednarodnem projektu (Bolonja – Ljubljana – Dunaj – London) Living on a border. Gorazd Kovačič pravi, da tako izključevalna migracijska politika EU kot tudi odklonilna družbena percepcija migrantov izvirata iz ekonomskega sistema, ki je v nasprotju z univerzalnostjo človekovih pravic in s temeljno enakostjo ljudi. Danes se v praksi človekove pravice sistematično kršijo in obravnavajo kot nelegitimne v primeru tistih skupin, ki so ekonomsko izključene ali odvečne. O imigrantih se reče, da jih lahko vključimo, če ne bodo odžirali naših delovnih mest, o Romih kar naprej poslušamo, da si zaslužijo temeljne pravice, če delajo. Toda ekonomska kultura Romov je zelo drugačna od tega, kar se pričakuje od mezdnega delavca v današnjem sistemu organizacije dela, zato jo običajni ljudje razumemo kot lenobo, neproduktivnost, nedelo. Gorazd Kovačič pravi, da je treba braniti pravico vsakogar do izbire različnih načinov življenja, tudi takšnih, ki odstopajo od vladajoče ekonomske kulture. Pravica do lenobe je po njegovem mnenju ena od najbolj ogroženih pravic v svetu obilja.

Sledijo tri razprave.

Sociolog kulture Matic Majcen analizira poljudnoznanstveni film Winged migration (Le peuple migrateur, 2001), ki se skriva pod krinko znanstvenega proučevanja narave. Pripoved determinirajo narativna struktura, polarizacija akterjev in človeške predstave o svetu, potvorjenost zvočnega aspekta pa pokaže pravo moč filmske manipulacije. Filmsko zajemanje realnosti je torej antropocentrično in prikazane stvari nikoli niso "realnost sama".

Sodobna umetnost ne more funkcionirati izolirano od pogojev produkcije tržne ekonomije, katere del je umetnostni sistem. Umetnina v njem ni nič več kakor trgovski artikel, torej je brez vsakršnega emancipatornega vpliva, kar pušča daljnosežne posledice, ki se manifestirajo skozi proces krčenja javnega prostora. Umetnost kot blago z banalno estetsko ovojnico je v službi številnih družbenih vzvodov, od birokracije do zabavne industrije. Intermedijski umetnik Nenad Jelesijević se v svojem tekstu ukvarja z vpetostjo kritične ali t. i. druge umetnosti v ta sistem.

Komparativist Marcello Potocco v svoji razpravi piše o imaginarnem kot izvoru družbenih identifikacij. Osredotoča se na kritiko Lacanovega pojmovanja imaginarnega kot podobe, neresničnega posnetka nečesa že obstoječega. Nasproti temu postavi pojmovanje Corneliusa Castoriadisa in W. Iserja, ki imaginarno razumeta kot prvobitno človekovo sposobnost proizvajanja podob in odnosov, v katere le-te stopajo.

V literarnem delu je prvič objavljen slovenski prevod Sentenc iz Züraua (The Zürau aforisms) Franza Kafke. Sledi odlomek iz najnovejšega romana Vinka Möderndorferja Opoldne nekega dne. Prvič v Dialogih objavljajo Gregor Inkret (kratko zgodbo Kulisa) ter pesnici Glorjana Veber in Nevenka Miklič.

V Kulturni diagnozi Lana Zdravković piše o knjigi Etienna Balibarja Mi državljani Evrope? Meje, država, ljudstvo (Nous, citoyens d'Europe? Les frontieres, l'État, le peuple) – slovenski prevod je izšel lani. Kot prevodni roman leta 2007 pa Marko Golja v svoji kritiki označuje Vzhodni divan Dževada Karahasana. Isti avtor piše tudi o retrospektivi rekonstruiranih, nedokončanih in neznanih filmov Orsona Wellesa.

V Detektorju je gostja urednika Primoža Jesenka igralka Barbara Krajnc, ki predstavlja prototip multiaktivne performerke, dramske igralke "na svobodi", ki prehaja med žanrsko raznovrstnimi sferami, od gledališča, plesa, radia, filma in televizije ter pedagoškega dela.

Tudi v Sloveniji je bilo letos nekaj množičnih poginov čebel. Na drugi strani je slovenska vlada spremenila zakon o fitofarmacevstkih sredstvih, ki je poenostavil in skrajšal upravne postopke in omogočil večjo dostopnost pesticidov. Boris Vezjak se je v Družbeni diagnozi o tem pogovarjal s strokovnjakom za ekologijo Božidarjem Flajšmanom.

Published 2008-10-14