Feed
donate Povzetek za Dialogi 3-4/2008
Primož Jesenko v uvodniku piše o ambivalenci, praznosti in odsotnosti smisla v medijskem jeziku, ki posreduje sporočila o umetniških dosežkih.
Gost v rubriki Pogovor je koreograf in plesalec sodobnega plesa Branko Potočan. Z njim se je o njegovi plesni skupini Fourklor, sodelovanju z gledališko skupino Betontanc, o tehnikah in festivalih sodobnega plesa, o poučevanju cirkuške akrobatike in še čem pogovarjala Petra Tanko.
Marsikaj o sodobnem plesu je zapisanega tudi v tokratnem dnevniku, saj je njegova avtorica Mojca Kasjak, plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja, ki med drugim vodi Plesno izbo Maribor, poleg nekaterih ljubljanskih skupin enega od središč sodobnega plesa v Sloveniji.
Razprave so posvečene dramatiki, gledališču in filmu, njihovo avtorji so pa sami mladi raziskovalci oz. študentje. Maja Šorli obravnava značilnosti postdramskih oziroma "ne več dramskih gledaliških besedil" na slovenskih primerih treh uprizoritev: Devet lahkih komadov (bralna uprizoritev devetih "ready made" besedil v PreGlej-u), Elizabeth 2 (igralke Nataše Matjašec in režiserja Sebastjana Horvata) in Viva Verdi (režiserja Bojana Jablanovca in izvajalke Katarine Stegnar). V besedilih in uprizoritvah izpostavi imanentno oziroma analitično teatralnost ter (postdramsko) političnost.
Gašper Jakovac podrobno bere novo dramo uveljavljenega slovenskega dramatika Iva Svetine Ojdip v Korintu in razkriva njene zanimive vsebinske elemente. Čeprav Svetina postopoma in zelo dramatično razkriva Ojdipove tegobe, že na samem začetku lucidno anticipira njegovo usodo – usodo grešnega kozla.
Filmski kritiki danskemu režiserju Larsu von Trierju očitajo, da so ženske junakinje v njegovi trilogiji Zlato srce (Lom valov, Idioti in Plesalka v temi) reprezentirane kot mazohistične, svetniške in tragične. Tisa Vrečko pa vzporedno z osrednjo patriarhalno in mizogino reprezentacijo ženskosti v teh filmih odkriva tudi subverzivno reprezentacijo, ki se kaže v tem, da se nekateri Trierjevi ženski liki uprejo zatiralskim družbenim razmeram.
Dve sodobni dramski besedili sta objavljeni tudi v Branju: monodrama Ampak Dane Zalke Grabnar Kogoj in Splav (ali ladja norcev) Matjaža Briškega. Uveljavljeni pesnik srednje generacije Uroš Zupan objavlja najnovejše pesmi, Vida Pelc Bajković debitura v Dialogih z odlomkom iz romama, Srečko Fišer pa preseneča s Petimi poučnimi pesmimi.
V Kulturni diagnozi Gaja Kos piše o slovenskem prevodu mladinske knjige Johna Boyna Deček v črtasti pižami, Mojca Puncer pa o ustvarjanju likovnega umetnika, lutkarja in režiserja Silvana Omerzuja ob nedavni razstavi njegovih lutk z naslovom Ne-gib: poslušati z očmi ter gledališki uprizoritvi Hiša Marije Pomočnice (po istoimenskem romanu Ivana Cankarja) v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani.
Gostja Detektorja je Petra Pogorevc, ki se je pred časom zaposlila kot dramaturginja v Mestnem gledališču ljubljanskem, potem ko je že bila uveljavljena gledališka kritičarka. Ravno fenomenu precej redkega prehoda iz funkcije gledališkega kritika, publicista in urednika v jedro same gledališke prakse so bila namenjena vprašanja, ki jih je postavil urednik Primož Jesenko.
Pred kratkim so pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti obudili misel, da bi svojo izpostavo (t.i. "raziskovalno postajo") postavili tudi v Mariboru. Nedvomno in nesporno dejstvo je, da bi drugo največje mesto potrebovalo širšo humanistično in družboslovno infrastrukturo, ki bi omogočala raziskovalno delo in vse pozitivne posledice, ki iz njega sledijo za lokalni prostor in širše. O tej pobudi se je urednik Boris Vezjak v Družbeni diagnozi pogovarjal z direktorjem ZRC SAZU, Otom Lutharjem.
Published 2008-04-29
Original in Slovenian
Contributed by Dialogi
© Dialogi
© Eurozine
Focal points click for more 
Social media 
