Številko uvaja Boris Vezjak s komentarjem silovite širitve in drobljenja slovenskega visokošolskega sistema, ki smo jima priče zadnje čase. Predsednik slovenske vlade je pred meseci napovedal lov na t.i. slovenske tajkune, ki se je v bistvu izkazal za lov na čarovnice in predstavo za ljudstvo. Gospodarstvenike, ki so obogateli z divjo privatizacijo podjetij, je pretežno vodil njihov osebni interes, toda imamo tudi šolske in univerzitetne tajkune, piše Vezjak, katerih osebni interes pa je zakamufliran v nacionalnega. Privatizacija visokega šolstva je podivjala in se razdelila na našo, ki je dovoljena, in vašo, ki ni dovoljena.

Tema številke se ukvarja z etiko in pravom. Pripravila sta jo gostujoča urednika Karolina Babič in Peter Kuralt, ki sta v uvodu zapisala, da razmerje med etiko in pravom s sabo prinaša tudi vprašanja po opredelitvi razlike med pojmoma etike in morale, nadalje vprašanje pravičnosti v etiki in pravu ter seveda vprašanje mesta pravne države v sodobnih družbah. V temi sta izpostavila predvsem tiste plati, ki se tičejo sodobnega trenda izrazitega družbenega naslanjanja na institucijo prava. Sodobne zahodne družbe namreč po eni strani seveda popolnoma upravičeno slavijo dosežke vzpostavitve t.i. pravne države, po drugi strani pa vsekakor preveč naivno verjamemo v pravo kot čudežno zdravilo za ureditev prav vseh ravni in podrobnosti medčloveških odnosov.

Na začetku sklopa je pogovor z znanim pravnim strokovnjakom Mirom Cerarjem, izrednim profesorjem za filozofijo prava, pravoznanstvo in primerjalno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Sledi izčrpna razprava Šimeta Ivanjka, rednega profesorja s Pravne fakultete v Mariboru, ki med drugim predava pravo konkurence in poslovno etiko. In prav pojav poslovne etike je v tem prispevku mesto, kjer smo lahko priča jasnemu prikazu povezav in trenj med etiko in pravom. Naslednji prispevek je razprava Aleša Novaka, docenta s Pravne fakultete v Ljubljani, ki je problematiko odnosa med etiko in pravom osvetlil na podlagi zelo preglednega prikaza zgodovine naravnopravne teorije ter njenega modernega pojavljanja. Četrta razprava je delo Iztoka Rakarja, asistenta s Fakultete za upravo iz Ljubljane, kjer se med drugim ukvarja tudi z etiko upravljanja na lokalni ravni. To besedilo nam razmerje med etiko in pravom nazorno prikaže na konkretnem primeru problematike daril v javni upravi. Tem razpravam na koncu sledi še prevod krajšega dela besedila Jeremyja Benthama, enega najbolj znanih in pomembnih teoretikov kaznovanja v zgodovini. Prevedeni del besedila govori prav o temeljnih značilnostih kaznovanja na področju morale za razliko od kaznovanja v sferi pravnega, pospremljeno pa je s komentarjem Petra Kuralta.

V Branju tokrat objavljajo dela samo slovenski literati: pesniki Ana Pepelnik, Metod Češek, Kristina Kočan, Tine Mlinarič in Milan Šelj ter pisatelja Gojmir Polajnar in Dubravka Berc Prah.

V Kulturni diagnozi Andrej Adam ocenjuje knjigo Borisa Vezjaka Sproščena ideologija Slovencev, v kateri avtor analizira pojem "sproščenost", ki je imanentni del političnega diskurza sedanje slovenske oblasti, in sicer kot ideologem in slogan, kot politični program in kot filozofem. Lana Zdravković poroča o zborniku Časopisa za kritiko znanosti, posvečenem izbrisu 18.305 državljanov nekdanje Jugoslavije iz registra stalnih prebivalcev novonastale Republike Slovenije. Tomaž Grušovnik piše o slovenskem prevodu knjige Étienna Balibarja Lockova zavest, Milan Šelj pa o knjigi kratkih zgodb Reka slezenaste barve pisateljice Barice Smole.

Dnevnik je pisal filozof Gorazd Andrejč, ki je trenutno na podiplomskem študiju judovsko-krščanskih odnosov na univerzi v Cambridgeu in je vanj med drugim ujel tudi aktualne britanske razprave o islamu in islamizmu kot politični ideologiji, ki zagovarja svetovno islamsko vladavino.

V Detektorju filmski urednik Robert Petrovič gosti režiserja dokumentarnih filmov in višjega svetovalca za kulturo na Mestni občini Maribor Bojana Laboviča. Pogovarjala sta se o komercializaciji in nizkem nivoju kinematografske kulture v mestu in problematiki t.i. art mestnega kina, ki ga Maribor še nima.

V Družbeni diagnozi je Boris Vezjak iskal komentarje na najnovejšo kolumno populističnega ekonomista dr. Mića Mrkaića v časniku Finance, v kateri je med drugim zapisal, da visoka inflacija, ki je v Sloveniji lani dosegla 5,6 odstotka na letni oz. 0,46 odstotka na mesečni ravni, slovenskemu revežu z minimalno plačo 400 evrov odžre eno pivo na mesec in da je glede na razširjenost alkoholizma v Sloveniji bolje, da pivo požre inflacija, kot da ga lokajo "obubožani" Slovenci. Zaprošeni ekonomisti so se odpovedali komentarju, ob čemer Vezjak zapiše, da je osebnost Mića Mrkaića očitno uspela doseči, da se njenim trditvam ne želi javno izpostaviti skorajda noben ekonomski strokovnjak. Na eni strani je torej Mrkaić, ki lahko izreče karkoli, na drugi strani pa trume ekonomistov, ki bodo njegove izjave bojkotirale. Ob tem se Vezjak sprašuje, ali ni naloga intelektualca ali znanstvenika, da tudi pred javnostjo brani dosežke s svojega področja? In še: kakšna je naloga medija, ki v takšnih okoliščinah dopušča ali celo omogoča mnenja, ki jih stroka ne želi komentirati? Ter zakaj ta medij to počne ter kakšnim profesionalnim standardom je pri tem zavezan?

Published 2008-04-21