Že nekaj številk se v uredništvu ukvarjamo z aktualnim problemom odnosa med nacionalnimi znanstvenimi jeziki in globalno angleščino, ki v Sloveniji v zadnjem času sproža polemike.

Izziv je postavila bolonjska reforma s svojimi načeli "večje povezljivosti in primerljivosti visokošolskih sistemov" in ciljem "pospeševati mobilnost in evropsko sodelovanje", kar zahteva večji pretok znanstvenih informacij, profesorjev in študentov. Številni evropski jeziki so se ob tem znašli v precepu: kako (če sploh) ohraniti nacionalni jezik kot znanstveni jezik in kot učni jezik na univerzi?

V številki 1-2/2007 smo postavili nekaj vprašanj dekanom nekaterih slovenskih fakultet in slovenskemu Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ugotovili, da slovenske univerze in politika še niso določili enotne strategije na tem področju. Ker gre za strukturni problem Evropske unije, je v številki 5-6/2007 na naša vprašanja odgovarjal evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik in med drugim poudaril, da je oblikovanje študijskih programov in jezikovne raznolikosti v pristojnosti posameznih držav članic EU. Tako smo ob koncu te serije Družbenih diagnoz postavili vprašanja še dekanom izbranih fakultet iz različnih evropskih držav, da bi ugotovili, kako pri njih razmišljajo in uporabljajo jezike ob študijskih menjavah.

Žal smo kljub trudu in večkratnem podaljševanju rokov dobili le dva odgovora. Zaradi popolnega molka tistih, ki niso odgovorili, lahko o vzrokih za njihovo neodzivanje le ugibamo. Morda se jim ni zdelo vredno tratiti časa z odgovori na vprašanja "neke" kulturne revije iz "neke" Slovenije, morda o tej problematiki sploh še ne razmišljajo, morda pa niso razumeli naših vprašanj v angleščini, ki smo jo uporabili kot orodje za sporazumevanje (pri čemer smo poudarili, da lahko odgovarjajo v svojem materinem jeziku).


Vprašanja uredništva Dialogov dekanom:

1. Ali vaša fakulteta v letošnjem študijskem letu gosti profesorje in študente iz tujine – in če – v okviru kakšnih izmenjav, za koliko časa in kolikšno število?
2. V skladu s 149. členom Pogodbe o Evropski uniji je določanje učnih vsebin in organizacija izobraževalnih sistemov ter njihovih kulturnih in jezikovnih raznolikosti v pristojnosti držav članic. Ali je vaša država sistemsko rešila problem učnega jezika na univerzah v primeru izmenjav profesorjev in študentov? V katerem jeziku potekajo na vaši fakulteti predavanja, pri katerih so udeleženi bodisi tuji profesorji bodisi tuji študentje? Ali so na vaši fakulteti tudi predmeti, pri katerih vaši (avstrijski, finski, poljski...) študentje poslušajo predavanja zgolj v tujem jeziku oz. angleščini (pri tem seveda ne mislimo na študijske programe tujih jezikov)?
3. Kakšno je vaše osebno stališče do uporabe nacionalnih jezikov v sodobni znanosti? Nekateri intelektualci danes menijo, da prehajamo v obdobje, ki ga je mogoče vzporejati s srednjeveško in zgodnjenovoveško vlogo latinščine kot univerzalnega jezika znanosti, le da ga bo zamenjala globalna angleščina. Ali se strinjate s to vizijo ali pa menite, da bo razvoj nacionalnih znanstvenih jezikov potekal drugače?
4. Ali se tudi v vaši državi pojavlja razkol med naravoslovnimi znanostmi, ki so bolj naklonjene uporabi samo angleščine kot svojega znanstvenega jezika, in humanističnimi (družboslovnimi) znanostmi, ki vztrajajo pri nacionalnih znanstvenih jezikih?


Na naša vprašanja sta odgovorili prof. Andrea Segre, dekanja Fakultete za kmetijstvo (Faculty of Agriculture) Univerze v Bolonji (7. junij 2007) in prof Ulla-Maija Kulonen, dekanja Filozofske fakultete (Faculty of Arts) Univerze v Helsinkih (19. junij 2007).


1.
Andrea Segre:

Univerza v Bologni skladno s tisočletno zgodovino poučevanja in raziskovanja z namenom uresničevanja smernic Magne Charte Universitatum in Bolonjske deklaracije pospešuje, izvaja in podpira sporazume o sodelovanju z več sto tujimi univerzami, s čimer zagotavlja mobilnost študentov, predavateljev in raziskovalcev.

Z nedavno reorganizacijo študijev je Fakulteta za kmetijstvo vpeljala bogat in jasno usmerjan nabor študijev, ki ustrezajo vseskozi spreminjajočim se pričakovanjem študentov in trga dela.

Pri tej nalogi se lahko Fakulteta zanaša na utrjeno tradicijo tako na nacionalni, kot tudi na mednarodni ravni, visokokvalificirane človeške vire ter kakovost sodobnih struktur in ustreznih podpornih storitev.

Fakulteta za kmetijstvo je aktivno vključena v proces internacionalizacije in podpira širok spekter izmenjav študentov in profesorjev, izobraževalnih aktivnosti (dodiplomski programi v angleškem jeziku, poletne šole ter magistrski in doktorski programi) in raziskovalnih dejavnosti na evropski in mednarodni ravni.

Če omenim le nekatere mednarodne programe, ki jih Fakulteta izvaja na področju izobraževanja:
– dodiplomska poletna šola Mednarodno sodelovanje in politike trajnostnega razvoja (www.porrettasummerschool.it);
– dodiplomska poletna šola Načrtovanje rekreacijskega in turističnega itinerarja v gorskem agroekosistemu posebnega zgodovinskega, arheološkega in okoljskega pomena;
– mednarodni magistrski program Hortikulturne vede, ki ga nudi konzorcij štirih evropskih univerz: Tehniške univerze München, Univerze za agrikulturo Dunaj, Univerze BEUSPA Budimpešta in Fakultete za kmetijstvo Univerze v Bologni;
– mednarodni magistrski program Trajnostni razvoj kmetijskih in ruralnih področij Jadransko-Jonskega bazena (Povečevanje vrednosti tipičnih agroživilskih proizvodov), ki ga podpirata Univerza v Bologni in mreža UniAdrion (/www.dista.agrsci.unibo.it/master/index.php">www.dista.agrsci.unibo.it);
– mednarodni doktorski program Politike mednarodnega sodelovanja in trajnostnega razvoja, ki ga Fakulteta za kmetijstvo nudi v sodelovanju s Fakulteto za politične vede in Pedagoško fakulteto, podpirajo pa ga tudi druge evropske univerze, raziskovalni inštituti ter vladne in nevladne organizacije (www.andreasegre.it).

Študentske izmenjave potekajo v okviru naslednjih programov:
– program Socrates/Erasmus;
– program Overseas (natečaj za to štipendijo je namenjen vsem dodiplomskim študentom, ki želijo študirati na neevropskih univerzah en semester ali celotno akademsko leto);
– dogovor s švicarskimi univerzami (Univerza je podpisala sporazum o spodbujanju študentske izmenjave med Italijo in Švico);
– izmenjava E.C.CO (Univerza v Bologni nudi tri mesta za izmenjavo na eni od univerze v okviru konzorcija Eastern College Consortium (Vassar College, Wellesley College, Wesleyan University);
– izmenjava z univerzo Brown
(Univerza Brown nudi pet štipendij za čas študija na svojem kampusu v Providenceu (ZDA) doktorskim kandidatom, študentom, vpisanim v programe specializacije in prejemnikom postdoktorskih štipendij);
– programi Dickinson Centre
(študenti Univerze v Bolonji se lahko udeležijo tečajev angleškega jezika v Dickinsonovem centru za evropske študije v Bologni);
– program Fulbright
(Fulbrightove štipendije so namenjene tistim, ki želijo obiskovati dodiplomski program ali izvajati raziskovalno dejavnost na univerzah v Združenih državah).


Ulla-Maija Kulonen:

V letu 2006 je Filozofska fakulteta v okviru študentske izmenjave gostila 278 dodiplomskih in podiplomskih študentov. Na Finskem so preživeli od enega meseca do enega leta. Večina študentov je Finsko obiskala v okviru mreže študentskih izmenjav ERASMUS, nekateri pa tudi v okviru mreže izmenjav NORDPLUS in dvostranskih sporazumov o izmenjavah Univerze. Študenti lahko Fakulteto obiščejo tudi povsem individualno kot t.i. gostujoči oz. prosti (free mover) študenti.

Oddelki fakultete so v letu 2006 gostili tudi 133 učiteljev in 149 raziskovalcev, večina se je na Finskem zadržala manj kot dva tedna. Tako kot pri študentskih izmenjavah, je tudi večina teh obiskov potekala v okviru programa ERASMUS. Priložnosti za izmenjavo učiteljev in raziskovalcev omogočata tudi mreža NORDPLUS in dvostranski sporazumi.


2.
Andrea Segre:

Mislim, da glede jezika predavanj nismo našli sistemske rešitve.

Večina predavanj se odvija v italijanščini, čeprav narašča tudi uporaba angleškega jezika.

Na Fakulteti za kmetijstvo Univerze v Bologni, na primer, prirejamo magistrski študij, poletne šole in nekatere programe v angleščini (gl. 1. odgovor), saj tako privabimo več študentov in hkrati olajšamo izmenjavo znanja in izkušenj.

Na tej fakulteti je na voljo bogat in jasno usmerjan nabor študijev, ki ustrezajo nenehno spreminjajočim se pričakovanjem študentov in trga dela.

Tuji profesorji, ki gostujejo in predavajo na Fakulteti za kmetijstvo, pa s študenti seveda govorijo angleško.


Ulla-Maija Kulonen:

Marca 2007 je Univerza v Helsinkih sprejela novo jezikovno politiko, ki določa status angleščine, drugih tujih jezikih ter nacionalnih jezikov finščine in švedščine, hkrati pa tudi odnose med njimi pri poučevanju, raziskovanju in drugih dejavnostih. Glede na ta načela Univerza mednarodnost, multikulturalizem in večjezičnost dojema kot dragocene vire, ki jih želi negovati in razvijati.

Glavna jezika poučevanja na Univerzi v Helsinkih sta finski in švedski. Finski študenti lahko svoj dodiplomski študij razmeroma prosto izoblikujejo s predmeti iz različnih oddelkov univerze. Večji del predmetov je na voljo v finščini oz. švedščini. Večina oddelkov fakultete pa nudi tudi predmete v angleškem jeziku, ki lahko sestavljajo modul predmetov drugega študija pri dvopredmetnem študiju. Vendar nobena smer na naši fakulteti (razen študija tujih jezikov) ne nudi modula, ki bi vključevala samo predmete enega oddelka in bi jo bilo mogoče zaključiti v angleščini ali drugem tujem jeziku. Predmet Finski jezik in kultura nudi osnovne tečaje za tuje študente in ga lahko ti izberejo kot prvo smer dvopredmetnega študija tako na dodiplomski kot tudi na magistrski ravni. Študenti na izmenjavi lahko skladno s svojim jezikovnim znanjem in sporazumom o izmenjavi izbirajo iz bogate ponudbe predmetov v različnih jezikih.

Tuji dodiplomski študenti morajo za diplomo opraviti modul s 40 točkami po Evropskem sistemu prenašanja kreditnih točk (ECTS) v finščini ali švedščini (nacionalnih jezikih). Tujim študentom na magistrskem študiju ni treba študirati finščine ali švedščine, vendar to lahko na svojo željo storijo.

Finski študenti na Filozofski fakulteti študija ne morejo zaključiti izključno v angleščini ali drugem tujem jeziku, saj celo kurikulum predmetov na filologiji za finske študente vključuje predmete, ki zahtevajo osnovno znanje finščine ali švedščine.


3.
Andrea Segre:

Jezik v znanosti se spreminja in videti je, da pri tem prevladujeta dva nasprotujoča si trenda. Globalizacija znanstvene angleščine navidez obljublja vse večjo mednarodno enotnost, širjenje žargona, značilnega za posamezna področja, in uporaba nacionalnih jezikov pa nakazujeta na komunikacijsko diasporo. Oboje delno drži, obenem pa sta omenjena trenda kompleksna in delujeta na več ravneh. Poleg tega vključujeta elemente približevanja in razhajanja ter implikacije, pomembne tako za sedanjost kot tudi za prihodnost tehničnega znanja.

Videti je, da je znanost prišla do zgodovinskega razpotja. Besede so primarni medij, ki predstavljajo tehnično delo, s katerim se slednje dodaja korpusu in ki strokovno znanje prenaša naprej.

Prevladujočo uporabo angleškega jezika v znanosti pa je potrebno razumeti v širšem okviru.

Prvi razlog za to je, da je angleščina postala splošni globalno uporabljeni jezik.
Služi namreč kot lingua franca za širok spekter vsakdanjih področij: zabavo, oglaševanje, potovanja in turizem, mednarodno poslovanje, telekomunikacije, informacijske medije, računalniško tehnologijo. Med študiji tujih jezikov je angleščina po vsem svetu postala najbolj priljubljena in zaželena. K večanju njene uporabe v tehničnih krogih pa je medtem prispeval tudi vzpon "velike znanosti" v Združenih državah, rezultat česar je bilo veliko povečanje znanstvene produkcije.

Drugi razlog je sama globalizacija znanosti. Danes se na vseh celinah redno odvijajo konference in simpoziji, kar zahteva skupni govorni medij.

Mednarodni jezik lajša in spodbuja izmenjavo. Poleg tega pripomore h kariernim možnostim (in mobilnosti) znanstvenikov in lahko zagotovi način, s katerim tehnične skupnosti napredujejo ter svoja specifična znanja in teme združujejo v sodobni znanstveni pobudi.

Vendar lahko ima raba angleščine na izvršni ravni tudi druge učinke. Jeziki intelektualnih velesil – kot je bila grščina v helenističnem obdobju, arabščina v obdobju med 8. in 12. stoletjem ter latinščina v srednjeveški Evropi – lahko svet razdeli na privilegirane in zapostavljene. To predstavlja možnost resne intelektualne izolacije. Znanstveniki s šibkim ali le zmernim znanjem angleščine lahko naletijo na vrsto težav, če želijo objavljati v mednarodnih zbornikih in tako težje dosežejo ustrezno bralstvo.

Prevlada angleškega jezika lahko oslabi pomembnost drugih jezikov tudi, če ti ne uspejo poustvariti hitro razvijajoče se tehnične terminologije, ki se zdaj prednostno ustvarja v globalnem jeziku. Takšna prevlada lahko daje iluzijo komunikacijske tiranije angleščine in celotno pripadajočo psihologijo zatiranja.

Zato menim, da bi se morali ohranjati raba nacionalnih jezikov in zavest, da je angleški jezik le orodje, katerega uporaba ne bi smela izničiti nacionalnih jezikov.


4.
Andrea Segre:

Mislim, da Italija predstavlja povsem poseben primer: zaradi zgodovinskih korenin, ki segajo vse do časov Rimljanov in zaradi pomembne vloge, ki jo je v izobraževanju igrala katoliška cerkev, humanistika in družbene vede ne pospešujejo le uporabo italijanščine kot nacionalnega jezika, temveč spodbujajo tudi uporabo latinščine.

Celo naravoslovne znanosti (kot je na primer biologija) nas opominjajo, da večina besed, ki jih uporabljamo, izhaja iz latinščine.

Temu ne bi rekla razkol: je preprosto evolucija, ki se je zgodila zaradi vse večje uporabe angleščine v hitro razvijajočih se znanostih.

Published 2007-12-10