Latest Articles


21.05.2012
Jacques Rupnik

The euro crisis: Central European lessons

Central European responses to the euro crisis have been marked by a total absence of regional solidarity, writes Jacques Rupnik. Differing national situations explain varying perceptions of the crisis' risks and remedies and can be seen in terms of political lessons learned. [French version added] [ more ]

21.05.2012
Kenan Malik

To name the unnameable

21.05.2012
Eurozine News Item

New Eurozine partner: Zarez

18.05.2012
Bo Isenberg

Critique and crisis

16.05.2012
Claus Leggewie

Continuities denied


New Issues


Eurozine Review


09.05.2012
Eurozine Review

Sudden and slow-acting poisons

"Mittelweg 36" re-reads Jean Améry on torture; "Free Speech Debate" takes on hate speech laws and superinjunctions; "Esprit" enters the French debate on incest; "New Humanist" says rationalism won't stop witch hunters; "Merkur" makes the case for binding quotas for women; "Wespennest" calls for more women essayists; "Osteuropa" considers the future of European security; "Lettera internazionale" decolonizes the European mind; and "Sarajevo Notebook" seeks out the golden oldies of Roma pop.

18.04.2012
Eurozine Review

Not a Prospero in sight

21.03.2012
Eurozine Review

To hell in a handbasket

07.03.2012
Eurozine Review

There's no neutrality of living



http://www.eurozine.com/articles/2011-05-02-newsitem-en.html
http://mitpress.mit.edu/0262025248
http://www.eurozine.com/about/who-we-are/contact.html
http://www.n-ost.org
http://www.eurozine.com/articles/2009-12-02-newsitem-en.html

My Eurozine


If you want to be kept up to date, you can subscribe to Eurozine's rss-newsfeed or our Newsletter.

Articles
Share |


Varuh človekovih pravic potrebuje varuha


Inštitucija slovenskega varuha človekovih pravic je v hudi javnomnenjski in posredno tudi politični krizi. Ob izteku mandata Matjažu Hanžku, drugemu ombudsmanu po vrsti, nekateri niso zmogli brez salv poroga in zaničevanja na njegov rovaš. Zadnji dve leti smo celo poslušali konstantne pozive, da takšnega urada ne potrebujemo, še posebej ne takšnega varuha. Sovražne ocene so bile ne le enkrat izrečene v državnem zboru tudi s strani vladajoče garniture. Konstantna opozorila na kršitve človekovih pravic v primeru azilantov, Romov, izbrisanih, muslimanov zvenijo za tiste, ki jahajo valove ksenofobije in izključevanja, tako rekoč bogokletno. Hanžek se je moral braniti pred izmišljenimi kazenskimi ovadbami, med drugi zaradi pedofilije, napadali so njegove družinske člane in mu grozili s smrtjo. Sporočilo realnega je prišlo v obliki poročila "Evropske komisije za boj proti rasizmu in netoleranci" (ECRI) februarja letos in obsodilo sovražni govor parlamentarcev. Hkrati je pohvalilo vlogo varuha in državnim organom priporočilo, da morajo "v vseh primerih upoštevati njegove predloge".

Balzam na krvavečo rano ni kaj dosti pomagal. Pripravljal se je še zadnji udarec ob izteku mandata, kajti tudi poročilo ECRI-ja ni zaleglo. Del politike in del državljanov je za konec iz Hanžka hitel še enkrat napraviti šemo. Temu so zvesto sledili mediji: iz naključnega dejstva, da se je poslovil na pustni torek, so izpeljali toliko žalitev, da jih človek težko memorira. Najbolj brani slovenski časnik je 20. februarja letos poročal, da se je varuh "za pustni torek odločil zavoljo šemastih karirastih srajc, v katere je praviloma odet." Če bi odgovor kakšnega izbirčneža ne zadovoljil, je za razigrano poizvedbo o pravih razlogih za pustni odhod avtor ponudil še alternativo: takšen dan je izbral "nemara zavoljo norčavosti in zaletavosti, ki ju je izpričal, ko je svojo državo cmeravo zatožil Evropi zavoljo domnevno poteptanih pravic romski družini Elke Strojanove." Svojo šestletno "inventuro", nadaljuje, je menda skril za masko, se menda kot "grešnik oblekel v raševino in posul s pepelom". Bodi dovolj citatov, kajti njihovo kopičenje bi nedvomno pokazalo, da je Hanžek odšel pripet na križ. Naslikan kot cmerav grešnik v šemasti karirasti srajci, sataniziran in zasovražen, z bolj malo besed v svojo podporo. Resnica je povsem drugačna: bil je eden najboljših varuhov. Brezkompromisen in klen, kakršnega bi si morala želeti vsaka vlada, impulziven in tečen, kot ji je obljubljal že na začetku. Ombudsmani niso za to, da bi oblast hvalili, pa naj nekateri to še tako zahtevajo. Opozarjanje na človekove pravice ne terja prijaznosti, stiske ljudi niso nekaj, ob čemer bi delili nasmeške. Toda kritika je izginila s seznama dovoljenih opravil, zato je bil varuh nevaren in odvečen. Z njegovega obraza je ves časa mandata bolj ali manj sevala le ena psihološka gesta: zaskrbljenost. Bi moralo zadovoljstvo?

Napadi nanj gotovo do neke mere razgaljajo krizo instituta ombudsmana in ta ni povezana zgolj z osebo na čelu urada zadnjih šest let, ki ji je politika še pred iztekom mandata odrezala dva pomočnika. Znanilci sproščene politične vaške kulture žal še niso dojeli, da skrb za ustavne pravice, omejitve osebne svobode, socialno varnost, delovnopravne zadeve, sodne postopke, diskriminacijo, varstvo otrokovih in varstvo človekovih pravic, če naštejemo le nekatera področja, ne more potekati nemoteno, ko se demonizira njihovega nosilca. Prav ob primopredaji so Hanžka mimobežno povprašali, če se mu je pripetila kakšna stvar, pri kateri je tudi sam pomislil, da bi potreboval pomoč varuha. In je rekel, da ne. Njegova asociacija je bila vsebinska, lahko pa bi bila "formalna", kajti inštitucija varuha bi še kako potrebovala svojega angela čuvaja, ko bi to kaj zaleglo. Bojkotirana in satanizirana funkcija kaže na to, kako nizko smo pri dojemanju človekovih pravic pristali.

Predsednik nekdanjega Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin Ljubo Bavcon opozarja, da je bila Slovenija v začetku devtdesetih let 20. stoletja med državami z visoko stopnjo varovanja človekovih pravic. V zadnjih nekaj letih pa se je ta občutno znižala. Vsak dan je slabše, vsak dan smo bolj tam, kjer smo bili pred tridesetimi, štiridesetimi leti, pravi Bavcon v cenzurirani in nikjer objavljeni vestički STA. Mnenjski voditelji, osveščeni ljudje so po njegovem dolžni prispevati k strpnosti in spoštovanju človekovih pravic. V mislih ima politike, novinarje, profesorje, "vse tiste, ki so poklicani, da povejo svoja stališča, zastopajo vrednote, ne molčijo, da se uprejo, kadar se je treba upreti".

Zaslužni profesor je nakazal zanimivo primerjavo. Ko so napadali "Amnesty International" konec sedemdestih in v osemdesetih letoh prejšnjega stoletja le zato, ker je opozarjala na kršitve človekovih pravic, je odgovor pristojnih v nekdanji Jugoslaviji bil običajno tak: "Z gnusom zavračamo sovražna, krivična, nepravična, zlagana in propagandna stališča." Zveni znano? Hanžkova teza o koncu pravne države ob nezakonitem preseljevanju, nadzoru in omejevanju gibanja romske družine ni doživela jasnih demantijev. Je pa znova oživila jugoslovanski refleks dojemanja apelov po arbitriranju tujih inštitucij kot nevarnih in škodljivih. Toži in blati nas pred Evropo, smo brali celo v komunikejih iz urada predsednika vlade. Kot da ne bi bili njen del, temveč še zmerom nekje daleč na Balkanu. Kot da ne bi priznavali "ovaj sud" in nevtralnih ocen Evropske komisije. Ki je, mimogrede, v vsem dala prav varuhu.

Poseben paradoks, ki je ušel marsikaterim očem, je v tem, da je z njegove strani iniciirana široka razprava o netoleranci Slovencev slednjo povsem razgalila. Preventivno opozarjanje je v zameno sprožalo nove dokaze o njej. Najbolj otipljiv, sicer posredni merilec vaše netolerance je že, kako reagirate nanjo in kakšne argumente uporabljate. Drugi je ta, kaj mislite o tistem, ki vam jo (upravičeno) pripisuje. Kaj vse so naprtili Hanžku, presega povprečno domišljijo.

Institut varuha je eno zadnjih neodvisnih ogledal vsake demokratične pravne države. Če ga bodo uspeli stréti in instrumentalizirati, se človekovim pravicam ne piše dobro.

 



Published 2007-03-26


Original in Slovenian
First published in Dialogi 1-2/2007

Contributed by Dialogi
© Boris Vezjak/Dialogi
© Eurozine
 

Focal points     click for more

The EU: Broken or just broke?

http://www.eurozine.com/comp/focalpoints/eurocrisis.html
Brought on by the global economic recession, the eurocrisis has been exacerbated by serious faults built into the monetary union. In a new Eurozine focal point, contributors discuss whether the EU is not only broke, but also broken -- and if so, whether Europe's leaders are up to the task of fixing it. [more]

European histories (2): Concord and conflict

http://www.eurozine.com/comp/focalpoints/eurohistories2.html
Broadening the question of a common European narrative beyond the East-West divide. How are contested interpretations of historical and recent events activated in the present, uniting and dividing European societies? [more]

Changing media -- Media in change

Media change is about more than just the "newspaper crisis" and the iPad: property law, privacy, free speech and the functioning of the public sphere are all affected. On a field experiencing profound and constant transformation. [more]

Support Eurozine     click for more

If you appreciate Eurozine's work and would like to support our contribution to the establishment of a European public sphere, see information about making a donation.

Editor's choice     click for more

Slavenka Drakulic
The tune of the future
Italy: old Europe, new Europe, changing Europe

http://www.eurozine.com/articles/2012-03-15-drakulic-en.html
Travelling around Italy, Slavenka Drakulic observes one kind of Europe being replaced by another. Instead of attempting to conserve the cultural past, we should accept that migration will adapt much of what we consider "European" to its own image. [more]

Klaus-Michael Bogdal
Europe invents the Gypsies
The dark side of modernity

Social segregation, cultural appropriation: the six-hundred-year history of the European Roma, as recorded in literature and art, represents the underside of the European subject's self-invention as agent of civilising progress in the world. [more]

George Prevelakis
Greece: The history behind the collapse

Greece's economic crisis has its roots in a political pact dating back to the foundation of the modern state. The threat posed to Europe by the Greek breakdown is less contagion than a wave of anti-western feeling. [more]

Debate series     click for more

Europe talks to Europe

http://www.eurozine.com/comp/europetalkstoeurope.html
Nationalism in Belgium might be different from nationalism in Ukraine, but if we want to understand the current European crisis and how to overcome it we need to take both into account. The debate series "Europe talks to Europe" is an attempt to turn European intellectual debate into a two-way street. [more]

Literature     click for more

Steve Sem-Sandberg
Even nameless horrors must be named

http://www.eurozine.com/articles/2011-09-23-semsandberg-en.html
It is high time to lift the aesthetic state of emergency that has surrounded witness literature for so long, writes Steve Sem-Sandberg. It is not important who writes, nor even what their motives are. What counts is the "literary efficiency". [more]

Literary perspectives
The re-transnationalization of literary criticism

Eurozine's series of essays aims to provide an overview of diverse literary landscapes in Europe. Covered so far: Croatia, Sweden, Austria, Estonia, Ukraine, Northern Ireland, Slovenia, the Netherlands and Hungary. [more]

Behind the headlines     click for more

Mykola Riabchuk
Tymoshenko: Wake-up call for the EU

The EU shouldn't be surprised by the Tymoshenko verdict: its support of anything nominally reformist has been perceived as acceptance of a range of repressions, argues Mykola Riabchuk. [more]

Conferences     click for more

Eurozine emerged from an informal network dating back to 1983. Since then, European cultural magazines have met annually in European cities to exchange ideas and experiences. Around 100 journals from almost every European country are now regularly involved in these meetings.
Arrivals/Departures: European harbour cities as places of migration
The 24th European Meeting of Cultural Journals
Hamburg, 14-16 September 2012

http://www.eurozine.com/comp/hamburg2012.html
Harbour cities as places of movement, of immigration and emigration, as places of inclusion and exclusion, develop distinct modes of being that not only reflect different cultural traditions and political and social self-conceptions, but also communicate how they see themselves as part of the structure that is "Europe". The 2012 Eurozine conference will explore how European societies deal variously with the cultural legacy of the "harbour city". [more]

Multimedia     click for more

http://www.eurozine.com/comp/multimedia.html
Multimedia section including videos of past Eurozine conferences in Vilnius (2009) and Sibiu (2007). [more]


powered by publick.net