Dialogi
Eurozine
Dialogi
2006-11-26
Povzetek za Dialogi 10/2006
V uvodniku Breda Kolar Sluga, urednica za vizualne umetnosti, ugotavlja, da v Mariboru kljub opozarjanju še zmeraj ni sprememb na številnih kulturnih področjih: mesto še vedno nima art kina, grad se obnavlja prepočasi in z velikimi zapleti, umetnostna galerija čaka na depoje in prostore za sodobno umetnost, lutkovno gledališče na novo zgradbo, razmišljanje o kompleksu Pekarne je prekinjeno, umetniška akademija je na čakanju ... Kot simptomatično za stanje zavesti v mestu analizira uradno mariborsko turistično internetno stran, kjer je kultura skrita nekje v ozadju -- kot da jo je seveda treba imeti, vendar v resnici ne vemo, kaj bi z njo.
Tudi pogovor je pripravila Breda Kolar Sluga, njena gosta pa sta bila vizualna umetnika Metka Golec in Miha Horvat, ki sestavljata tandem son:DA. Umetnika, ki prebivata in delujeta v Mariboru, sta v zadnjih letih sodelovala v številnih mednarodnih projektih in nacionalnih pregledih umetnosti. Pogovor je tekel o njunih zadnjih razstavah in gostovanjih v Franciji, Italiji in Turčiji, o risbah z računalniško miško in instalacijah, o nenavadnem imenu son:DA, o njunem študiju na Dunaju, o vodenju fotografske galerije v Mariboru, pa o alternativni in mladinski sceni in ustanavljanju umetniške akademije v mestu.
Sledita dve razpravi, posvečeni umetnosti za otroke. Komparativistka Gaja Kos analizira sto naključno izbranih izvirnih in v slovenščino prevedenih slikanic, ki so izšle v Sloveniji med leti 1990 in 2005. Njena analiza pokaže, da trende oziroma težnje slovenskih ustvarjalcev, prevajalcev in urednikov v zvezi s slikaniško produkcijo zadnjega desetletja in pol določajo naslednji tematski sklopi: strahopetnost, drugačnost, osamljenost, prijateljstvo, ljubezen, smrt, problemi najmlajših, tema učenja in branja, prazniki, krščanski običaji in nauk, preobrazbe, potovanja, preizkušnje in popotne dogodivščine. Po letu 2000 se poudarek izrecno pomakne od želje po "zgolj" ugajanju, zabavanju in kratkočasenju k (praviloma neprisiljenemu) vzgajanju oziroma predvsem soočanju z aktualnimi problemi. Iz dejstva, da so predvsem v zadnjem času tovrstne slikanice množično zastopane, avtorica sklepa tudi na njihovo komercialno uspešnost. Vendar pa se zdi, da domača slikaniška produkcija sploh v lomljenju tabujev, pa tudi v obravnavi tem, s katerimi bi implicitno, vendar spretno vzgajala in osveščala, za tujo zaostaja.
Brigita Strnad, kustosinja in likovna pedagoginja, v svojem članku predstavlja vzgojno-izobraževalno poslanstvo umetnostnih galerij za otroke in mladino. S primeri iz pedagoške prakse v Umetnostni galeriji Maribor pokaže, kako lahko muzejska pedagogika z vzgojo in izobraževanjem neposredno med izvirnimi umetniškimi deli dopolnjuje umetnostno vzgojo v šolah.
V literarnem delu so objavljeni prevodi izbranih pesmi dveh uveljavljenih črnskih pesnic iz ZDA: Nikki Giovanni in Rite Dove. Sledi nova kratka zgodba Milana Vincetiča z naslovom Poligraf Hudsona Loweja ter pesmi Ane Pepelnik in Tineta Mlinariča.
V Kulturni diagnozi Marko Golja ocenjuje roman Republika Jutranje rose slovenskega pisatelja Vladimirja P. Štefaneca.
Esej z naslovom Terra rossa je napisal Kristijan Muck, dramski igralec, profesor dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, pesnik in esejist.
V rubriki Detektor sta urednici Breda Kolar Sluga in Emica Antončič svetovalcu župana Mestne občine Maribor Danielu Sajku postavili vprašanje o pripravah Maribora na kandidaturo za Evropsko kulturno prestolnico leta 2012. V Družbeni diagnozi je urednik Boris Vezjak spraševal predstavnika študentov, ki poskušajo oživiti nekdaj legendarni mariborski študentski časopis Katedra, o njihovih načrtih.