Latest Articles


08.02.2012
Jonathan Metzger

We are not alone in the universe

A new type of political ecology may lend the Left a broad political platform. But we must first acknowledge wills that are not human. Jonathan Metzger explains why "more-than-humanism" calls for a complete rethink in policy, planning and the law. [ more ]

08.02.2012
Eurozine Review

Naive, the hawks would say

08.02.2012
Berthold Franke

Anger at Kohl

03.02.2012
Daniel Daianu

Markets and society


New Issues


08.02.2012

Merkur | 2/2012

07.02.2012

Springerin | 1/2012

Bon Travail
07.02.2012

L'Homme | 2/2011

Geld-Subjekte
07.02.2012

Res Publica Nowa | 16 (2011)

The tyranny of opinion
07.02.2012

Arena | 1/2012

På apornas planet [On the planet of the apes]

Eurozine Review


08.02.2012
Eurozine Review

Naive, the hawks would say

"Ny Tid" says that only diplomacy can defuse the Iranian bomb; "NAQD" warns that the Arab revolutions are not as feminist as the West thinks; "Blätter" wants an enquiry into institutional racism in Germany; "Letras Libres" pays its respects to a rare revolutionary; "Arena" asks the bane of the Norwegian far-Right to explain Breivik; "Res Publica Nowa" struggles for objectivity amidst the tyranny of opinion; "Merkur" is still angry with Kohl; Springerin observes how artists lead the market when it comes to precarity; "L'Homme" finds that international development begins in the home; and "Vikerkaar" reads 150 years of Estonian thanatography.

25.01.2012
Eurozine Review

The organized upperworld

11.01.2012
Eurozine Review

A new way to talk politics

21.12.2011
Eurozine Review

"Transparency" in scare quotes

07.12.2011
Eurozine Review

Itching powder for the Left



http://www.eurozine.com/articles/2011-05-02-newsitem-en.html
http://mitpress.mit.edu/0262025248
http://www.eurozine.com/about/who-we-are/contact.html
http://www.n-ost.org
http://www.eurozine.com/articles/2009-12-02-newsitem-en.html

My Eurozine


If you want to be kept up to date, you can subscribe to Eurozine's rss-newsfeed or our Newsletter.

Articles
Share |


Svoboda izražanja in njene meje


Na nürnberškem procesu, kjer so sodili vodilnim nemškim vojnim zločincem, je Julius Streicher, glavni urednik antisemitskega časopisa Der Stürmer, v svojo obrambo povedal, da on ni nikogar umoril, temveč je zgolj izdajal časopis. Kar je bila seveda laž, saj je Streicher ubil na milijone ljudi. Sicer ne z rokami, pač pa z besedami. Zato je bil 16. oktobra 1946 v Nürenbergu obešen.

Cartoon controversy


Free speech is a fundamental human right and a central tenet of democracy. Or is it? Reactions to the Danish cartoon controversy reveal strong divergences about what the right to free speech entails. [ more ]
Morda bo kdo trdil, da v demokraciji Streicherjeve besede nikoli ne bi pripeljale do tako usodnih posledic, saj bi v demokratični državi ljudje dvignili svoj glas in ukrepali. Predvsem pa ne bi obstajala nobena totalitarna država, pripravljena zagrešiti genocid, ki ga je s svojimi besedami spodbujal Streicher. In vendar je bila Nemčija, ko je leta 1923 pod vodstvom Streicherja začel izhajati časopis Der Stürmer, še vedno demokratična država. Vse od tedaj je "v svojih govorih in člankih teden za tednom, mesec za mesecem z antisemitizmom zastrupljal nemško miselnost in nemški narod hujskal k preganjanju Judov". Prav zaradi te dolgotrajne in vztrajne uporabe besed ga je sodišče v Nürenbergu obtožilo "zločinov zoper človeštvo" in ga obsodilo na smrtno kazen.

Zavedamo se torej, da besede lahko ubijajo. Antisemitske karikature, ki so jih nekoč objavljali v časopisu Der Stürmer, danes ne bi bilo mogoče objaviti. Če bi danski časopis Jyllands-Posten to naredil, bi se malokdo zadovoljil s pojasnilom, da so s karikaturami zgolj hoteli dokazati svobodo izražanja časopisa. Poleg tega pa se danski premier ne bi mogel distancirati od take vrste dokazovanja. Večina ljudi bi spregledala resnične razloge, ki bi se skrivali za tako objavo. Večina ljudi bi tudi razumela, da ne moremo izreči prav vsega, pa čeprav je to dovoljeno, in da ima svoboda izražanja svoje meje.

To, da ne povemo vedno vsega, je osnova človeške komunikacije. Ne smemo lagati prepogosto, saj nas sčasoma nihče ne bo jemal resno. V javnosti ne smemo vedno povedati tistega, kar povemo v zasebnem življenju, saj morajo to, kar povemo v zasebnem življenju, razumeti samo ljudje, ki jih poznamo, tisto, kar povemo v javnosti, pa morajo razumeti tudi ljudje, ki jih ne poznamo. Tveganje, da bo to, kar povemo v javnosti, napačno razumljeno, je torej veliko večje.

Še večje pa je tveganje, da bomo s tem, kar povemo v javnosti, koga nenamerno ranili; pri čemer ne gre za fizično bolečino, temveč za tisto, ki jo lahko povzročijo besede. Ko koga prizadenemo v zasebnem življenju, se ponavadi zavedamo, kaj počnemo, ali pa si vsaj lahko predstavljamo, kako bodo to, kar povemo, razumeli drugi. Včasih nam je žal, da smo kaj izrekli in si želimo, da tega nikoli ne bi izgovorili. Ko prizadenemo v javnosti, se včasih ne zavedamo, kaj počnemo, saj ne moremo vedno vedeti, kako bodo ljudje povedano razumeli. Poleg tega pa nas to navadno ne zanima preveč, saj ljudi, ki bi jih utegnili prizadeti, ne poznamo. Zato je pomembno, da se lahko temu, kar je povedano v javnosti, javno nasprotuje in zavrača. Pogoj za svobodno izražanje je torej javni prostor, kjer se lahko besede učinkovito zoperstavijo besedam.

Ko govorimo v javnosti, moramo vseeno imeti približno predstavo o tem, kako bodo ljudje razumeli to, kar povemo, še posebej, če je namen tega, kar govorimo, pravzaprav prizadeti ali raniti ljudi, kar je postalo z našo tradicijo svobode izražanja v nekaterih javnih sferah legitimno početje. Nekdo, ki nima te predstave in ga zato ne zanima, če ga bodo ljudje razumeli ali ne, si povsem napačno razlaga načela svobode izražanja. Ko so se pri enem izmed najpomembnejših dnevnih časopisov na Danskem, ki slovi po ostrem protiislamskem pisanju, z namenom, da bi potrdili svobodo izražanja na Danskem, odločili objaviti karikature preroka Mohameda, se niso zavedali, da bodo danski muslimani, ki so že tako pogosta tarča napadov, ta namen razumeli precej drugače. Ali pa se je morda pravi namen objave skrival kje drugje.

Kakor koli že, z objavo karikatur so potrdili šibkost danske svobode izražanja, in ne njeno trdnost.

Pravila, ki v demokratičnih družbah formalno določajo svobodo izražanja, predstavljajo le vrh ledene gore nenapisanih družbenih in kulturnih dogovorov o tem, kaj lahko državljani javno izjavijo v določenih kontekstih. Ko si lastimo pravico do tega, da lahko kjer koli in kadar koli izrazimo kar koli, si lastimo pravico, ki je v praksi ne moremo izvajati, kajti, če bi jo lahko, bi ta samo sebe izničila. Tiste, ki bi si načrtno jemali to pravico z namenom, da bi med ljudmi ustvarjali nesporazume in nerazumevanje, bi postopoma poteptali tisti, ki jo uporabljajo zato, da bi bili razumljeni. Svoboda izražanja, ki se jo načrtno uporablja za ustvarjanje nesporazumov, bo prej ali slej postala neuporabna.

Drugi nenapisan pogoj za obstoj svobode izražanja je torej nenehno usklajevanje med akterji javnega prostora glede možne percepcije in interpretacije tistega, kar je povedano v javnosti. O čem lahko župnik pridiga v cerkvi? Kaj se lahko natisne na plakate, ki propagirajo tabloide? Kaj se lahko v dnevnih časopisih piše o muslimanih in islamu?

Odgovori na taka vprašanja bodo v različnih javnih prostorih odvisni od različnih nenapisanih dogovorov in sporazumov. V danskem javnem prostoru že nekaj časa lahko govorijo o stvareh, ki zadevajo muslimane in islam, o katerih ni mogoče govoriti v švedskem javnem prostoru. Na primer, da muslimani in islam ne sodijo na Dansko, ali da so muslimanski duhovniki "plevel". Kar ne pomeni, da ima Danska več svobode izražanja kot Švedska, temveč zgolj to, da je prestopila mejo, ki jo švedska javnost še vedno spoštuje. Na Danskem so to mejo prestopili tako, da so muslimansko prebivalstvo izključili iz procesa uravnavanja in usklajevanja nenapisanih pravil javnega diskurza. Po njihovem mnenju muslimani preprosto nimajo pravice, da bi vplivali na omenjena pravila, kaj šele, da bi lahko prispevali k nečemu, kar bi bilo vredno pozornosti "pristnega" Danca. Danska svoboda izražanja je torej pripomogla k ustvarjanju konfliktov, namesto da bi jih poskusila rešiti - kar je dokaz njene šibkosti, in ne trdnosti.

Vse to pa ne pomeni, da je ta problem prisoten samo na Danskem. Danci so se z njim pač spopadli precej neuspešno in ga zato naredili posebno očitnega. Splošni problem je v tem, da je postalo čedalje težje vzpostavljati in vzdrževati neformalno usklajevanje ter nenapisana pravila, ki so prvi pogoj za oblikovanje politično in družbeno sprejemljive svobode izražanja. Delno je razlog za to dejstvo, da je lažje namerno ali nenamerno ustvariti nesporazume in nerazumevanje v družbah, v katerih je postala kulturna, jezikovna in verska struktura pestra in odtujena, kot pa v manjših družbah, ki so kulturno enotnejše. Poleg tega pa komunikacijska tehnologija omogoča, da se lahko vse, kar je izraženo, s kakršnim koli namenom, iz kakršne koli jame ali kleti, kjer koli po svetu v trenutku pojavi v javnem prostoru katere koli družbe na svetu. V družbah, kjer v njihovi državni javni sferi velja tihi dogovor prepovedi antisemitske propagande, bo antisemitizem vseeno propagiran v vseh možnih novih in vzporednih javnih sferah, kjer veljajo povsem drugačna pravila in dogovori glede tega, o čem se lahko javno govori.

Svoboda izražanja brez skupnega javnega prostora in skupnih nenapisanih dogovorov bo tako kot na Danskem povzročala in poostrovala družbene in kulturne konflikte. Če ne more priti do dialoga z in med državljani ali, če ti preprosto ne vidijo nobene potrebe po njem, bodo začeli govoriti drug mimo drugega in drug proti drugemu, kar pomeni, da se bodo vse manj razumeli in si vedno manj zaupali. Svoboda izražanja bo tako postala nekoristna za tak javni diskurz, ki je za demokracijo nujno potreben.

Glavna grožnja za svobodo izražanja trenutno ni zunanja cenzura ali nadzor. Nihče ne more nikomur uspešno preprečiti, da bi komur koli kjer koli povedal kar koli, in to v kakršnem koli kontekstu. Zares glavna grožnja za svobodo izražanja je pomanjkanje neformalnega nadzora in dogovorov, kar je posledica hitrega deljenja naše družbe na ločene javne sfere, ki med seboj ne komunicirajo več. Zato je nemogoče oblikovati neformalne dogovore o tem, kako je mogoče razumeti ali ne razumeti, kar je bilo javno povedano.

Tehnološki napredek nam ponuja vse več načinov, ki nam omogočajo, da drug drugemu obrnemo hrbet, ne spoštujemo nenapisanih dogovorov naše družbe in upoštevamo druge dogovore kake druge družbe iz drugega dela sveta. Na potrebo po politični viziji, ki bi nas vodila stran od omenjenega, jasno kažejo objava karikatur na Danskem in njene posledice.

 



Published 2006-05-24


Original in Swedish
Translation by Jana Okoren
First published in Sodobnost 3/2006 and Dagens Nyheter, 11 February 2006 (Swedish version)

Contributed by Sodobnost
© Göran Rosenberg
© Eurozine
 

Focal points     click for more

The EU: Broken or just broke?

http://www.eurozine.com/comp/focalpoints/eurocrisis.html
Brought on by the global economic recession, the eurocrisis has been exacerbated by serious faults built into the monetary union. In a new Eurozine focal point, contributors discuss whether the EU is not only broke, but also broken -- and if so, whether Europe's leaders are up to the task of fixing it. [more]

European histories (2): Concord and conflict

http://www.eurozine.com/comp/focalpoints/eurohistories2.html
Broadening the question of a common European narrative beyond the East-West divide. How are contested interpretations of historical and recent events activated in the present, uniting and dividing European societies? [more]

Changing media -- Media in change

Media change is about more than just the "newspaper crisis" and the iPad: property law, privacy, free speech and the functioning of the public sphere are all affected. On a field experiencing profound and constant transformation. [more]

Support Eurozine     click for more

If you appreciate Eurozine's work and would like to support our contribution to the establishment of a European public sphere, see information about making a donation.

Editor's choice     click for more

Katajun Amirpur
Islam and democracy
The history of an approximation

http://www.eurozine.com/articles/2011-12-19-amirpur-en.html
In Iran, official revolutionary dogma has obliged "post-Islamist" philosophers to provide profound justifications for Islam's compatibility with democracy. Katajun Amirpur puts contemporary Iranian thinking on religion and politics in the context of Khomeini-era anti-westernism. [more]

Per Wirten
Where were you when Europe fell apart?

Too many Europeans have too long avoided the question of Europe, says Swedish writer Per Wirten. To prevent the EU from turning into a "post-democratic regime of bureaucrats", intellectuals need to stop mumbling and take the fear of Europe seriously. [more]

Valeriu Nicolae
Change must start from within
Roma integration: EU rhetoric and institutional reality

European member states are answerable to the European Commission regarding the integration of Roma. But what are the chances of national policies succeeding if structural anti-Roma racism exists within European institutions themselves? [more]

Debate series     click for more

Europe talks to Europe

http://www.eurozine.com/comp/europetalkstoeurope.html
Nationalism in Belgium might be different from nationalism in Ukraine, but if we want to understand the current European crisis and how to overcome it we need to take both into account. The debate series "Europe talks to Europe" is an attempt to turn European intellectual debate into a two-way street. [more]

Literature     click for more

Steve Sem-Sandberg
Even nameless horrors must be named

http://www.eurozine.com/articles/2011-09-23-semsandberg-en.html
It is high time to lift the aesthetic state of emergency that has surrounded witness literature for so long, writes Steve Sem-Sandberg. It is not important who writes, nor even what their motives are. What counts is the "literary efficiency". [more]

Literary perspectives
The re-transnationalization of literary criticism

Eurozine's series of essays aims to provide an overview of diverse literary landscapes in Europe. Covered so far: Croatia, Sweden, Austria, Estonia, Ukraine, Northern Ireland, Slovenia, the Netherlands and Hungary. [more]

Behind the headlines     click for more

Mykola Riabchuk
Tymoshenko: Wake-up call for the EU

The EU shouldn't be surprised by the Tymoshenko verdict: its support of anything nominally reformist has been perceived as acceptance of a range of repressions, argues Mykola Riabchuk. [more]

Conferences     click for more

Eurozine emerged from an informal network dating back to 1983. Since then, European cultural magazines have met annually in European cities to exchange ideas and experiences. Around 100 journals from almost every European country are now regularly involved in these meetings.
Changing media, Media in change
The 23rd European Meeting of Cultural Journals
Linz, 13-16 May 2011

http://www.eurozine.com/comp/linz2011.html
The 23rd European Meeting of Cultural Journals took place in Linz, Austria, in May 2011. Under the heading "Changing media, Media in change", the conference explored the challenges and transformations facing media in the wake of the digital revolution. [more]

Multimedia     click for more

http://www.eurozine.com/comp/multimedia.html
Multimedia section including videos of past Eurozine conferences in Vilnius (2009) and Sibiu (2007). [more]


powered by publick.net