Dialogi
Eurozine
Dialogi
2006-04-25
Povzetek za Dialogi 1-2/2006
Uvodnik v to zelo obsežno številko Dialogov je napisal gledališki urednik Primož Jesenko. Na primeru medijskega spremljanja zadnje gledališke uprizoritve Kvarteta Heinerja Müllerja v režiji Sebastijana Horvata pokaže manipulacijo in medijske trike družbe spektakla ter hkrati odsotnost zgodovinskega spomina pri domači strokovni kritiki. Njegova analiza namreč razkrije, da je Kvartet v slovenskih gledališčih v preteklosti doživel umetniško uspešnejše postavitve od slednje, Sebastijan Horvat pa ni mlad režiser, ki bi vzniknil lani, ko je za režijo Alamatu na salzburškem poletnem festivalu dobil nagrado za najboljšega mladega režiserja, ampak se je s svojimi najboljšimi gledališkimi režijami izoblikoval že v drugi polovici devetdesetih let.
Literarni urednik Robert Titan Felix je pripravil intervju s pesnico Eriko Vouk, ki je v zadnjih petih letih objavila kar štiri pesniške zbirke in zanje dobila tudi vse prestižne nagrade za poezijo. Ta eksplozija ustvarjalnosti je sledila daljšemu pesniškemu premoru, v katerem je Erika Vouk kot prva v slovenščino prevedla drugi del Goethejevega Fausta.
Najnovejše pesmi Erike Vouk iz nastajajoče zbirke Rubin so objavljene v literarnem delu Dialogov skupaj z novimi pesmimi Tomaža Šalamuna, klasika slovenske modernistične poezije, in zgodbo iz delavskega življenja izpod peresa Petra Rezmana.
Osrednje mesto v številki zavzema tematski sklop z naslovom Alpska kultura slovenstva na pragu novega tisočletja. Pripravil ga je gostujoči urednik Boštjan Šaver, kulturolog s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, ki si je zastavil vprašanje, čemu so gore slovenski narodni simbol in zakaj je alpska pokrajina eden izmed prevladujočih stereotipov Slovenije, čeprav so Alpe le značilnost severnih in zahodnih slovenskih pokrajin. Tema skuša pokazati, kako je ta konstrukcija identitete slovenstva nastajala skozi zgodovino, katere pozitivne plati lahko v njej najdemo danes in kje se v njej skrivajo negativne plati slovenskega nacionalizma. Alpe namreč predstavljajo slovensko stično točko z "bolj civiliziranim evropskim svetom" in hkrati prezir do vsega, kar je južneje od reke Kolpe (Balkan). Gore so tradicionalno povezane s človekovimi religijskimi občutji. Tadeja Drolc in Boštjan Šaver v svojem članku raziskujeta vlogo slovanskega izročila in mitologije, ki se v zgodovini krščanstva na Slovenskem kaže v obliki številnih božjih poti na slovenske gore, medtem ko razsvetljenstvo v 18. stoletju pomeni začetek znanstvenega odkrivanja gora. O pomenu pri Slovencih zelo popularnega gorništva v slovenski nacionalni identiteti ter vrhunskem alpinizmu pišejo v svojih člankih Aljoša Rehar, Stojan Burnik in Viki Grošelj. Alpska kultura se odraža tudi v umetnosti in medijih: Meta Kordiš piše o alpski kulturi kot tržnem blagu v slovenskem plakatu pred drugo svetovno vojno, Miha Debevec osvetljuje vlogo diatonične harmonike v slovenski ljudski in t.i. narodnozabavni glasbi, Mojca Stritar predstavlja gore v slovenskem mladinskem pripovedništvu, Aljoša Rehar pa raziskuje vzroke za več kot 110 let dolg obstoj slovenske planinske revije Planinski vestnik. Tematski sklop končuje članek Mojce Kopčavar Ladak - kultura in narava v pasteh globalizacije, ki prikazuje pogled v alpski kulturi vzporeden kontekst indijskih gora in himalajske kulture.
V Kulturni diagnozi je ocenjen multimedijski projekt londonskih umetnikov Nicka in Lare Ritoša Roberst v mariborski galeriji KiBela ter dve zgoščenki Big banda RTV Slovenija.
Dnevnik je pisal urednik za družboslovje Ciril Oberstar, Družbena diagnoza pa je posvečena aktualni problematiki mariborskega kompleksa zgradb Pekarna, namenjenega alternativni kulturi.