Preveduvanjeto e tolku daleku od sterilno izednačuvanje na dva mrtvi jazika što site kniževni formi go imaat naznačeno na specijalna misija da go sledi procesot na stareenje na originalniot jazik i porodilnite bolki na sopstveniot.
Valter Benjamin "Zadačata na preveduvačot"

Dviženjeto pomegu dva jazika, i pokraj ograničuvanjata koišto gi naložuva celovitosta, znači da se oseti rečisi zbunuvačkata naklonetost na čovečkiot duh kon slobodata.
Džordž Štajner "Po Vavilon"

So cel da se približi na etničkata naklonetost kon sloboda pri ostvaruvanjeto na značenjeto nadvor od granicite na kulturata, Štajner bega od identitetot kako diskurzno nivo ograničeno od edinstveniot nacionalen jazik. Ovaa sloboda zamisluva horizont na prevod kojšto odbiva kulturnoto drugo da i podlegne na čistata mimika na sopstveniot identitet izvedena so lingvističko pripitomuvanje i odomaćinuvanje. Odejći po ovoj horizont na sloboda, preveduvačot na kulturata go nadminuva čistiot rečnički prevod za da go napravi efektot na otguvanje vidliv i za da ja proširi različnosta na tugoto vo mrežata na idnite možnosti.

Ulogata na transformiranjeto na sirovata materija na druga kultura vo vrednost so poznata forma se izveduva vo sklop na proekcijata na svetskiot poredok koj doprva će nastapi, kako vo Evropa, taka i vo drugite globalni lokacii. Ovaa vrsta na obrabotka bara od preveduvačot toj da se poistoveti so ulogata na srednovekoven alhemičar opkružen so se poveće fundamentalističkite naracii koišto vladeat so globalnata politička scena. Vo potraga po zlatoto na slobodata, ovaa nova alhemija gi spojuva lokalnite formi na identitetot za da ja zgolemi vrednosta na ona što procesot na kulturna dominacija go označila kako periferno, unazadeno ili marginalno. Znaenjeto steknato so preodot od idiomite na dominantnata kultura na tuga teritorija, definirana so lingvističkite i etnički razliki, e pred se tranziciski fenomen, no sepak fenomen koj može da ja zaniša originalnata moć na monolingvalnoto, potpirajći se na povikot na slobodata na Štajneroviot "čovečki duh". Preveduvačot na kulturata gi improvizira svoite čekori za da gi zamisli ovie novi formi na znaenje sozdadeni vo kontaktot pomegu različnite oblici na drugoto koišto postojano se menuvaat vo tekovnata borba za politička dominacija pomegu Soedinetite Državi i nekolkute mali regionalni sili koi se osmeluvaat da i prkosat na nivnata voena nadmoć.

Tajnata formula na toa megu-dviženje sozdava poinakva verzija na globalizacijata, smestena vo razlikite koi ne možat lesno da se prisvojat od strana na naraciite nasočeni kon profitot na civilizaciskiot univerzum vo negovata tekovna verzija. Dviženjeto od edna vo druga kultura često ja pottiknuva želbata za sloboda predizvikana od preveduvanjeto, iako rezultatot najčesto e politička igra na dominacija i pokoruvanje; neednakvata moć na monolingvističkiot kontekst smesten vo kulturniot dijalog e odgovorna za ovoj vid na prevod koj i služi na moćta. Proektite, kolonijalni i neokolonijalni, na starite i modernite carstva vkoreneti dlaboko vo duhot na misijata i osvojuvanjeto, ja prisvojuvaat vrednosta kojašto preveduvanjeto ja proizveduva za da ja zgolemi svojata moć, pritoa održuvajći rastojanie pomegu carskiot posed i koloniziranoto drugo. Umnožuvanjeto na vrednosta na originalot stanuva efekt na taa moć soočena so različnite načini na otpor i nemožnost za prevod. Mutaciite na kolonizatorskiot identitet vo lokalnata artikulacija će baraat sorabotka na se pogolemi timovi na vojni lingvisti, stručen kadar za komunikacija megu kulturite i megunarodni volšebnici za odnosi so javnosta čijašto rabota se sostoi vo toa da gi pripitomi lokalnite razliki. Prodažbata na kulturnite vrednosti na "našiot sopstven" dominanten identitet niz negovoto razmnožuvanje vo različnite oblici na preveduvanje se koristi ne samo vo advertajzing industrijata tuku vo političkite i vojnički administracii na ovoj posleden imperiski nalet.

Od Balkanot do "The Balkans"

Preveduvajći go izvorniot "Balkan" na angliski se doaga do neverojatnata množina "the Balkans", koja paradoksalno i e bliska na postoečkata kulturna povećestranost na ovoj region. Hibridnosta kojašto Balkanot ja evocira vo prevodot e voedno realnosta i horizontot vo koišto složenite identiteti na poluostrovot se dvižat po vojnata koja ja raspadna Jugoslavija. Vo pogolem broj od lokalnite jazici imeto na regionot e izrazeno vo ednina, Balkan, zbor od osmanlisko-tursko poteklo koj stanal neopredeleno samo-imenuvanje na negovite žiteli. So ogled na toa što poluostrovot istovremeno pretstavuva simbolički izvor na Evropa poradi starogrčkoto nasledstvo, no i nejzina pe-riferija prezirana poradi pripišanata endemska unazadenost i nasilstvoto na "Orientot", vo povećeto evropski jazici Balkanot e preveden vo množina (italijanski: Gli Balcani; španski: Los Balcanes; francuski: Les Balcanes, itn.).

Ova množinsko imenuvanje e simptom na nesposobnosta na Evropa i nejzinite prekuokeanski prodolžetoci simbolički da go izrazat svojot zamislen Južen i Istočen region kako suverena teritorija vo edinstvena imenitelna forma. Haosot i bezredieto zamisluvani vo simboličkiot domen na ovaa simbolička teritorija ne dozvoluva imaginarnata vizija za Balkanot da bide diskurzivna formacija sozdadena od eden edinstven imaginaren izvor. Gledišteto koe ja otvara možnosta za prevod na eden edinstven Balkan, isto taka može da ja otslika evropskata nelagodnost vo vrska so heterogenata "etnička mešavina" na teritorijata koja ja zamisluvaat kako podložna na rasčlenuvanje na se pomali edinki na značenje i identitet, na "balkanizacija" veće olicetvorena vo negativna smisla. Kako olicetvorenie na nerazvienosta, unazadenosta i razedinuvanjeto, Balkanot go zamisluvaat kako množina zatoa što procesot na istoriskoto raspaganje i propast raga edinstveno prividenija na krv i užas. Ovaa gotička vizija ja opsednuva fantazijata na Zapadot ušte od vremeto koga vampirite, vrkolacite i vešterkite, vo kniževnosta i filmot, stanale pretstavnici na etničkoto nasilstvo vo regionot. Ovaa sklonost kon nasilstvo e dominantniot code vo politikata na preveduvanjeto, koj se protegnuva niz poveće jazici, religii ikulturi i go pretstavuva Balkanot kako skladište na kontinentot, za starudii i spomeni. Ako edinstveniot Balkan ja izrazuva monomanijata na odreden nacionalen (istički) proekt, znači deka vo prevodot se otvora veće postoečkata pluralnost na možnite proživeani svetovi vo sklop na geografijata na poluostrovot na "krvoprolevanjeto i užasot".

Povećestranosta na dviženjeto na hibridnite identiteti e nepredvidliviot nus-proizvod na neramnopravnite razmeri na razmena pomegu moćnite i slabite vo globalnite zoni na tekovnite kulturni sredbi. Ovie olicetvoreni izvedbi, čijšto kulturen i lingvistički premin preku dvostranosta na oskata dominacija/pokornost ja dekonstruira logikata na totalnosta, zaedno so različnite oblici na lokalnata praksa na Balkanot, pretstavuvaat predizvik kako za nacionalistite, taka i za globalistite. Vo preveduvanjeto na kulturite, noviot entitet, proizveden po pat na sredba so značenjeto, otvora nacionalen meguprostor kade što dvižečkite kulturi se pojavuvaat megu tekovnite realnosti okarakterizirani so globalna ekonomska neednakvost, etnička vojna i terorizam. Nostalgičnata želba za vraćanje vo univerzumot na nacionalna skladnost, vo nekoja pred-vavilonska imaginacija, e soočena so stvarnosta na izmesteni granici i dviženje preku niv, dodeka pak, fragmentacijata na monolingvističkiot kontekst sozdava potencijal za združuvanje megu izmestenite identiteti.

Potencijalot za kulturni sredbi koi go potiknuvaat čuvstvoto na pripadnost kon edna nacija bara artikulacija na identitetot nadvor od ograničuvanjeto globalno/lokalno. Hibridnata zadača na preveduvačite na kulturite, onie koi postojano gi preminuvaat kulturnite granici i koi uživaat vo slobodata na toj "meguprostor", go obezbeduva potrebniot horizont za drugoto da postoi preku jazikot i kulturata. Dodeka mobilniot univerzum na novite značenja se pojavuva pomegu kulturite vo interakcija, kako posledica na tekovnata destruktivna ekonomska globa-lizacija, etikata na preveduvanjeto na kulturite ja osporuva dominantnata huntingotonovska vizija na naizbežniot globalen sudir megu sprotivstavenite civilizacii. Ottuka aktivnosta na preveduvačot na kulturata ne e ograničena na novoto pole na akademsko izučuvanje posveteno na kulturniot "meguprostor", tuku se zanimava i so dimenzijata na dejstva od sekojdnevniot život na izmestenite identiteti koišto se naogaat vo "tugite" lingvistički zaednici.

Vo tekot na devedesettite godini na minatiot vek, poranešna Jugoslavija beše olicetvorenie na duhot na civilizaciskiot sudir koj go najavuva Huntington. Za ova vo golema merka pridonesoa prevodite na globalnite mediumi, izvedeni od nivnite potragi za zadovoluvački poednostavena politička prikazna. Ovoj dominanten prevod ja sveduva mnogustranosta na značewata, svojstvena za balkanskiot original za vreme na raspaganjeto na Jugoslavija, na usviteni strasti i iracionalno nasilstvo megu etnički sobiri podeleni vrz osnova na steknatite verski razliki. Imeto Jugoslavija stanuva amblem za celiot balkanski region, zatoa što globalniot pogled na mediumite beše sozdal nejasna složenost postavuvajći gi vo preden plan prikaznite za plemenska omraza i povikuvajći se na vojnata akcija kako bi se smirile onie najmilitantnite. Vakviot prevod tolku beše nadvladeal so globalnata vizija za Balkanot, što na nekoj način ja beše isklučil pluralnosta na regionot za čiješto obnovuvanje navodno se beše zalagal. Bi sakal da se povikam na horizontot na eden poinakov prevod, kojšto ja pretstavuva mnogustranosta na balkanskite identiteti kako rezultat na postojanoto tugo vpletkuvanje (intervencija?!) da ja nagradat ili kaznat dolgata istoriska povorka na složeno tkaenje na etnički subjekti isprepleteni vo svoite lokalni previranja. Ovoj horizont, zapostaven od strana na mediumskiot pogled kojšto traga po novi oblici na lokalno nasilstvo go dava sledniot neočekuvan presvrt: od politika na preveduvanjeto kon preveduvanje na politikata.

Kosovo 9/11

Za da može eden politički nastan da bide preveden so drug, potrebno e da se razgledaat asimetriite na reprezentacijata i relativnata vrednost pripišana na nivnite značenja vo rečnikot zad koj stojat globalnite mediumi. Obidot srpskoto gubenje na Kosovo vo 1389. godina da se prevede preku asocijacija na amerikanskata trauma povrzana so Svetskiot trgovski centr vo 2001. godina se temeli na dva sosema različni vremenski i prostorni diskursi čiešto postavuvanje vo soodnos onevozmožuva poznavanje na političkite stvarnosti na dvete mesta, iznesuvajći ja na videlina zaedničkata logika na temelnata kulturna trauma. Tokmu vakvite nastani go potiknuvaat preveduvačot na kulturi da raboti, odbivajći pritoa da mu se predade na zadadeniot strateški horizont na odreden kolektivitet. Namesto toa, toj treba da mu se povika na horizontot na beskrajna odgovornost, kojšto ne stoi nadvor od političkata stvarnost, tuku e pred fantazijata vo srceto na samata politika.

Ovaa suštinska fantazija pravi od stvarnosta kojašto nie ja živeeme, niza od nastani so koišto upravuvaat političkite hegemonii i nivnite vizii za globalen univerzum. Taa stvarnost ja normalizira mediumskata prikazna za istorijata, nacionalnite subjekti istrenirani da go prifatat dopolnitelnoto nivo na nesigurnost vo ime na sigurnosta, da gi toleriraat voenite invazii vo ime na čovečkite prava i so radost da go sledat sproveduvanjeto na nacionalniot interes na Soedinetite državi. Ovaa fantazma na toleranten univerzum e vo samoto srce na hegemoniskiot narativ, na kojašto i se sprotistavuva etikata na predvoduvanje na kulturite koja nastojuva da go pretstavi ona što e netolerantno vo sredbata so edna ili poveće kulturi. Utopiskiot horizont na mirniot globalen soživot koj nekogaš se beše činel ostvarliv, po padot na Berlinskiot zid 1989 godina e podalečen od bilo koga. Zidot se sruši kon istok, ostavajći go zad sebe ogromnoto kupište od post-industriski krš, so neizbežnata naezda na lokalnata mafija i drugi predatorski ili parazitski oblici na opštestvenoto postoenje. Na Zapad ova beše znak na pobeda, dodeka strateškata vizija na sudrenite kulturni sili od psevdo-religisko poteklo ja naturaliziraše razlikata za da go zameni stariot narativ za zlobnoto Sovetsko carstvo. Sekako, vizijata na Huntington za globalnoto, Zapadot go smestuva pod vodstvo na SAD koi se vo centarot na političkata dominacija. Neraskažaniot narativ na ovoj identitet zavitkan vo koprinata na globalizacijata, gi odreduva negovite mnogustrani kulturni drugosti kako objekti na kulturnata asimilacija ili isklučuvanje. Balkanot ja beše izigral istata neodredena uloga za vreme na vojnata vo 1990-tite godini. Post-komunističkiot univerzum vo zapadniot del na Balkanskiot Poluostrov, na sličen način go istaknuvaše vraćanjeto na prirodniot zakon koga steknatite verski razliki bea "naciona-lizirani" vo borbata protiv jugoslovenstvoto. Za odredena etnička grupa ili religija da zeme vodstvo, nacionalnite prikazni ostanaa neiskomplicirani od mnogute identiteti koi i ponatamu će se pojavuvaat vo post-nacionalnite sredbi i će prikažuvaat edna pomalku voinstvena verzija na kulturnata sredba. Bolnoto sozdavanje na nacionalniot identitet opsednuva pogolem del od nacionalnite eliti poradi što prisustvoto na raznite carstva na Balkanot počnuva da bledee vo tekot na devetnaesetiot vek. Balkanskite nacii bea prinudeni povtorno da go izmislat svoeto kulturno nasledstvo za da dobijat čuvstvo na nacionalen identitet i da ja prebrodat traumata na zavisnost i nerazvienost. Ova navodno go podignuva nivniot moral vo borbite na osloboditelnite vojni protiv različnite vidovi na dominacija, no istovremeno i gi postavuva temelite za brojnite naciona-listički prisvojuvanja na traumite čiešto morbidno povtoruvanje globalnite mediumi go izbraa kako zaštiten znak na regionot. Srpskiot kosovski narativ e eden od najizrazenite povtorni pronaoganja na nekogašnata veličina i na žrtvata vo ime na idnata osveta i osloboduvanje od osmanskoto ropstvo.

Herojskiot diskurs formuliran vo tekot na 19. vek okolu kosovskiot entitet gi opsednuva Srbite i će prodolži da gi opsednuva vo idnina, od različni pričini: vo godinite koi doagaat, Haškiot tribunal za vojni zlostorstva će odluči koj bil vistinskiot dostrel na osvetata protiv kosovskite Albanci. Prekršen niz srednovekovnata prizma na kosovskiot zavet, vojnata protiv NATO od 1999. godina e ušte eden srpski poraz kojšto ja potvrduva "nebesnata" fantazma na nacionalnata pobeda izrazena od strana na Milošević namesto Miloš: "Pobedivme!" Nacionalističkiot prevod na ovoj nastan go pokrenuva proročanskiot horizont, zatoa što vrskata pomegu smrtta i voskresnuvanjeto na narodot (nebesno Kosovo) i životnata stvarnost na taa teritorija (zemno Kosovo) stanuva vrska na identičnost, radikalno spojuvajći ja diskurznata formacija i političkiot rezultat. Nebesata se pojavuvaat kako imaginarno mesto kade što smrtta go garantira prodolženieto na nacijata i trajnosta na nejzinite sećavanja. Kolapsot na stvarnoto Kosovo vo virtuelno, sozdava fantazmatičen prostor so site vidovi na narativna manipulacija od strana na političkite vodiči podgotveni povtorno da ja otvorat ovaa večno zagnoena rana na povredenata maškost. Nacionalističkata ideologija na Srbite se podigruva so faktot deka sekoj maški člen na zamislenata zaednica, od Majkata Srbija e roden mrtov, osobeno vo smisla na zamisluvanje na ishodot nadvor od ovoj simbolički prostor konstruiran pred raganjeto na vistinskite živi subjekti. Slobodan Milošević izvrši političko samoubistvo koga im se sprotistavi na NATO, povtorno izveduvajći go legendaroto delo na Miloš Obilić, kojšto vo samoubistvena misija go ubiva sultanot Murat. Ovoj kontekst im beše neprevedliv na Zapadnite mediumi vo potraga po ušte pokrvavi narativi na Balkanot, pritoa igrajći uloga na zaštitnici na zagrozenite malcinstva i nivnite čovečki prava i izmisluvajći glomazni poimi od vidot "etničko čistenje" za taka da go opišat Balkanot kojšto imaa namera da go spasat.

Postoenjeto na neprevedlivi jazli pomegu političkite neednakvi kulturni partneri sozdava potčineti zaednici koi nastojuvaat da se sokrijat i pobegnat od bilo kakva žed za znaenje, osobeno ako taa se temeli na želbata za apsolutna nacionalna sigurnost. Ona koešto i pripaga na odredena nacija, kako amerikanskite rani 9/11, go obviva vo bolka noviot imperiski identitet soočen so nasilnite formi na neprevodlivosta. Tišinata i tajnosta vo sekoja kolektivna trauma im e zaednička na nacionalnite subjekti na raznite kulturi, kako što Ground Zero i Kosovo stanaa žrtveni lokacii za amerikanskata odnosno srpskata zaednica na ožalostenite. Izednačuvanjeto na ovie hronotopi na bolka na dve sosema sprotivni nacii se simptomatični za zaedničkoto evropsko nasledstvo zasnovano na principot na pravda vrz osnova na osvetata. Tišinata izvedena vo tie traumatični vreminja i prostori na napadi vrz edna nacija se svedoci na neuspehot na obidot drugoto da se prevede kako drugo, a funkcioniraat kako platno za proekcija na mediumskite fantazmi na zloto. Za nastanite od neprijatelskata kultura, koi teško se preveduvaat, se smeta deka im nedostasuva smisol i značenje, zatoa što bilo kakva agresija protiv SAD e sfatena kako a priori iracionalna.

Noviot amerikanski nacionalizam, roden od gubitokot na sigurnost poradi islamskiot terorizam po bombardiranjeto na Svetskiot trgovski centar vo Njujork 2001 godina, kako posledica ja ima globalnata vojna protiv mnogustranite meti podredeni po dolžinata na "oskata na zloto". Kako i srpskata elita, amerikanskata elita go aktivira kodeksot na herojska maškost za dominacija nad onie koišto i pretstavuvaat zakana za nivnata hegemonija vo mestata povrzani so simboličkata suština na nacionalniot identitet. Dominantniot srpski nacionalistički diskurs za Kosovo ja predvodi traumata predizvikana so gubenjeto na suverenitetot na islamskite osvojuvači 1389. godina kako početna točka na civilizaciskata osveta vo služba na slobodata i pravdata olicetvoreni vo pravoslavnata vera, kako i vo idejata na Evropa. Amerikanskata trauma 9/11 i srpskata trauma od pred šest vekovi go istaknuvaat diguznoto "orientalizirano" drugo koj mu se zakanuva na poredokot i na sigurnosta na samiot život. Nekontinuiranosta pomegu modernite i srednovekovni sfaćawa na vremeto na ovie dve svetski lokacii i ovie dva traumatični nastani proizleguva od fantazmata na islamskoto "orientalizirano" drugo. Toa i negovite zameni go pružaat mračniot identitet povikuvajći se na izvorniot činitel na traumata, edinka što ja sokriva agresivnata suština na kulturata kojašto e najdobro da ostane neprevedena. Hegemoniskiot kulturen code, kojšto gi deli dominantniot amerikanski i periferniot srpski politički diskurs na nacionalizmot, e vkorenet vo evrocentičniot poim za kolektivniot identitet kako posledica na izvornoto žrtvuvanje na narodot predodreden za slava. Eliminacijata na onie koišto sakaat da ne uništat, pred nie da gi uništime niv, ja odreduva reprezentacijata na originalniot činitel na nasilstvoto, kako islamskiot samoubistven pilot/bombarder za Amerikancite, ili kako albanskiot terorist za Srbite. Ovaa izvorna suština na neprevodlivosta, zamislena kako postojano prisutna omraza i iracionalnost na neprijatelot, ja sozdava imaginarnata granica na Zapadot, za ovie dve različni lingvistički i kulturni tradicii.

Ovie ednakvosti vo traumatskata suština na identitetot, po Kosovo i 9/11, gi smestuvaat Amerikancite i Srbite vo pozicija na čudna asimetrična moć, pa Amerikancite ja sproveduvaat svojata verzija na globalna voena dominacija vo vojnata protiv soblaznoto terorističko drugo, dodeka porano Srbite gi kaznuvaa za nivnite preterani strasti koga bea soočeni so gubitokot na teritorija i identitet na Kosovo. Imperijalističkata želba da se napušti sopstvenata teritorija i da se preobrazi vo drugi identiteti preku invazija i kolonizacija na tugoto kako posledica ja ima asimilacijata koja go izložuva drugoto na gubenje na identitet i konečno uništuvanje. Po NATO kampanjata protiv ostatokot na Jugoslavija 1999. godina, narcisoidnoto prepoznavanje na "sopstvenata" želba vo pokorenoto drugo, toa drugo go lišuva od slični zadovolstva, sveduvajći ja negovata malku prevodliva složenost na pozicija na ogledalo ili na ekran vo koj subjektot na silata go razgleduva svojot odraz.

Ovoj proces na kulturna asimilacija e prisvoen vo korist na kolonijalnite proekti vo koi drugiot e zaroben vo pregratkata koja negovata drugost ja pretvora vo proekcija na kolonizatorskite sili. Neprevedlivata suština na različnosta i e prepuštena na agresijata, odbivanjeto i prezirot, a dominantnata sila započnuva da nalikuva na onaa nad kojašto vrši dominacija. Sletstveno, kulturološkiot prevod pomegu Srbija i Amerika dava najmalku edna nepobitna politička ednakvost: fantazijata na Slobodan Milošević za sprotistavuvanjeto na islamskata zakana vo Bosna i na Kosovo momentalno na globalen plan ja sproveduva Dzordz V. Buš preku invazijata vrz Avganistan i Irak.

Izveduvajći go Balkanot

Valter Benjamin ja zamisluva specijalnata misija za preveduvanje kako diskurzivna disciplina koja se srećava so granicata pomegu jazicite i kulturite, za da go popolni mozaikot daden od prividot na Reisenschprache, čistiot jazik koj se stremi kon celovitosta na pred-vavilonskiot univerzum na značenja. Preveduvanjeto na kulturite iznuduva stremež kon celosta, zamislena vo vid na proročki horizont na ona što doprva će se pojavi na Balkanot, no ne kako teritorija na starata etnička omraza, nitu pak kako protektorat na globalnata zaednica. Potragata za ednakvost pomegu kulturnite poimi podrazbira oblik na identitet kojšto go isklučuva sekoj poedinečen kontekst za da go postigne odgovaračkoto razbiranje na drugoto. činot na preveduvanjego go izmestuva i izvornoto i tugoto kako bi ja izvršil posebnata misija na sozdavanje na novi prostori pomegu kulturite.

Edinstvenosta na nacionalnite kulturni idiomi, poremetena so ova preminuvanje na granicata domašno/tugo, čestopati ne pruža bukvalen prevod (zbor-do-zbor), tuku za da ja objasni nemožnosta na potpolno izednačuvanje, se služi so mehanizmot na metaforičkoto izmestuvanje slično na ona prisutno vo semiotičkiot opseg na eden jazik. Nevozmožnata, no neophodna potraga po celovitosta, kojašto Štajner ja naveduva kako vid na sloboda, a Benjamin kako posebna misija na preveduvanjeto, bara begstvo od edinstvenosta vo mnogustranosta megu jazicite. Složenosta na ovaa zadača zavisi od nivoata na znaenja koišto preveduvačot gi postignuva, kako subjekt koj ja olicetvoruva kontradikcijata na sredbata pomegu dve ili poveće kulturi. Povlekuvanjeto na novi semiotički vrski bara beganje od običnoto i očiglednoto, kako i nepočituvanje na baranjata za apsolutnata ednakvost pomegu megusebno tugite lingvistički znaci. Preveduvačkata vistina se raga vo potrebata za begstvo od monolingvalnite konteksti koišto ja proizveduvaat imaginarnata suština na identitetot.

Hibridnata priroda na bikulturalnite ili multikulturalnite situacii nikogaš ne go postavuva parašanjeto na ednakvost, zatoa što ona što se čini deka e nedostatok na prevodot vo samiot početok e vgradeno vo identitetot na povrzuvanje na kulturite. Nevozmožnosta da se vospostavi apsolutna istovetnost vo prevodot, go otvara horizontot za nova izvedba na kulturniot identitet kako proces na dinamična razmena pomegu semiotičkite registri na motiviranata ne-hirearhiska otvorenost i dvižewata na značewata i identitetite. Vizijata na diviot evropski identitet otkrien na Balkanot od strana na se poprisutnoto oko na mediumite od Zapad beše tuka za da ja predizvika i izvede novata voena forma na civiliziranje na krvoločnite domorodci, strategija koja Evropa ja prisvojuva niz istorijata preku svojata interna i eksterna forma na kolonizacija. Vekovnite naslednici na poranešna Jugoslavija se dvižat od Slovenija koja 2004 godina stanuva del od Evropa, do Makedonija na kojašto se ušte ne i e dozvoleno da go koristi sopstvenoto ime. Političkiot prevod na Balkanot raspolaga so ovaa mnogustranost na izvedbite, koja ja potkopuva beznadežnata nostalgija za imaginarnata skladnost kojašto nikogaš i ne postoela. Otvaranjeto na horizontot niz prevodot na Balkanot kako mesto na diskurs ima za cel da ja preformulira Evropa kako ideja. Ako stvarnosta na tugoto e navistina smestena vo srceto na Evropa kako i vo nejzinite prekuatlantski prodolžetoci, sozdavajći go svojot identitet vo moderniot period, togaš Balkanot stanuva nejzin zaštiten znak.

Ovaa bolka i strav od postojan neuspeh vo preveduvanjeto pomegu Balkanot i utopiskite vizii na Evropa proizleguva od želbata za obilno kulturno sparuvanje, za nedostižnata potpolna integracija na mnozinstvoto "Evropa". Različnite teorii na neprevodlivosta se dvižat pomegu ovie dva horizonta; od edna strana, imaginarnata suština na identitetot koj mu pripaga na diskurzot na nacionalizmot, a od druga, postojanoto pomestuvanje na zapadnata granica zapišana vo horizontot na potpolno integriranata Evropa. Imaginarnata suština na identitetot proektira vizija za kultura koja znae da im odolee na oblicite na preveduvanje nametnati od nadvor, so cel da go zaštiti lokalnoto i domorodskoto od vpletkuvanjata na različnite tajni manevri. Ovie simptomatični stavovi ja gradat i internaliziraat granicata izveduvajći očajnička forma na nevidliv politički nacionalizam i ponatamošni implozii. Sepak, žedta za poznavanje na Balkanot ne mora da završi so otkrivanje na ednakvostite koi se prepraveni od strana na lokalnite kulturi preku tajnite rituali okolu imaginarnata suština na identitetot. Ovoj mnogustran i pluralen identitet vo razlikata kojašto ja sozdava preveduvačkiot čin na premostuvanje će prodolži da ja osporuva imaginarnta suština na odredeni lingvistički, umetnički, kulturni, i najposle nacionalni formi na pripadnost, koišto se naogaat vo prevodot pomegu Balkanot i negovite evropski prodolžetoci.

Madison- Belgrad, oktomvri 2003

Published 2006-02-10

Original in English
Translation by Tamara Prokopieva
First published in Diwan 13-14 (2004) (Serbian version) and Roots 16 (2005) (Macedonian version)

Contributed by Roots
© Tomislav Longinovic/Diwan
© Eurozine