Latest Articles


23.07.2014
Ferry Biedermann, Nat Muller

No stone throwing in glass houses

Ripples of the Arab uprisings in the Gulf

The Arab Spring has done nothing to stop business continuing as usual in the art markets of the Gulf states, write Nat Muller and Ferry Biedermann. At the same time, the wrath of the Arab peninsula monarchies continues to rain down on anything that smacks of dissent. [ more ]

22.07.2014
Durs Grünbein, Michael Wiederstein

A place, a garden, some time

23.07.2014
Raúl Zurita

A new poetry will be born

22.07.2014
Alice Béja, Marc-Olivier Padis, Thomas Piketty

Dynamics of inequality

22.07.2014
Osman Deniztekin

When the feet become the head

New Issues


Eurozine Review


09.07.2014
Eurozine Review

Courage of thought vs technocracy

"New Eastern Europe" speaks to Lech Walesa; "Res Publica Nowa" recalls that crises have always mobilized the European spirit; "La Revue nouvelle" warns against the xenophobia at Europe's heart; "Frakcjia" asks whether the immunity of art is merely an illusion; "Dialogi" debates the failures of the Slovenian uprisings; "Intellectum" reads Greece's most discussed book; "A2" champions Czech writers' rights; and "Dilema veche" speaks to acclaimed Romanian writer in exile, Norman Manea.

25.06.2014
Eurozine Review

Every camera a surveillance camera

11.06.2014
Eurozine Review

All about the beautiful game

28.05.2014
Eurozine Review

New fascisms coated with sugar

14.05.2014
Eurozine Review

Elections: The dilemma of the year



http://www.eurozine.com/articles/2011-05-02-newsitem-en.html
http://mitpress.mit.edu/0262025248
http://www.eurozine.com/about/who-we-are/contact.html
http://www.eurozine.com/articles/2009-12-02-newsitem-en.html

My Eurozine


If you want to be kept up to date, you can subscribe to Eurozine's rss-newsfeed or our Newsletter.

Articles
Share |


Globalizacija: Nadežta i stravot na malite Evropski narodi

Istoriska perspektiva

Gledajki na globalizacijata i Evropskoto dviženje kon unifikacija, Darko Dukovski se fokusira na toa kako malite narodi gledaat možnost vo toj razvoj, no i na teškiot proces na zacuvuvanje na osnovnite vrednosti na svojot identitet i jazik

Cesto koga razmisluvame za Evropa, sekogaš pomisluvame na nejziniot zapaden ili centralen del samostojno. Pomisluvame na kontinent koj, geografski gledano, vsušnost i ne e kontinent bez aziskiot del. Sigurno e samo deka Istokot i Zapadot se kompleksni metafori koi ja opišuvaat ili objasnuvaat mentalnata struktura na Stariot kontinent, i deka ovie istoriski postojani idei imaat pozitivno, no, bi rekle, poveke negativno vlijanie na razvojot na civilizacijata. Sekoja od tie "Pola-Evropi" imaat preživeano poln spektrum na istoriski procesi i se eventualno definirani od tie procesi vo tekot na celoto XX stoletie. Uste eden fakt treba da bide poznat vo ovaa nasoka: granicite na civilizaciite se menuvaat konstantno i nevozmožno e da se znae za sigurno koja od dvete Evropski subdivizii imaat poveke vlijanie edna na druga vo razlicnite periodi na istorijata. Zatoa e potrebno da se sprecat osudi ili definitivni zaklucoci. Na krajot, povikuvajki se na globalnata divizija, Evropa ima poveke razlicni kulturi, toa e splet na brojni mali, lokalni, regionalni i nacionalni svetovi i kulturi, od koi poveketo megu sebe nemaat ništo zaednicko.

Vo raniot period na 20 vek, bez pogovor, Evropa imaše nadmok nad ostatokot od svetot. Svesta za taa dominacija zazemaše znacajno mesto vo Evropskata svest. Vo princip, nie evropjanite ušte sakame da veruvame deka našiot takanarecen kontinent prodolžuva da vladee so svetskite politicki i kulturni dviženja kako što i beše vo prethodnite 400 godini. Sepak, vo ranite pocetoci na 20 vek, i posebno po Prvata svetska vojna, ocigledno e deka epohata na Evropskata predominacija vo svetot poleka završuva. I pokraj ovaa, Evropjanite vo 20 vek prodolžija da živeat na "evropskiot" nacin. So drugi zborovi, tie prodolžija so kreacija na sistem koj se oslonuva na nacionalni i ideološki, no i na religiozni konflikti- zaedno so zacuvuvanje na poznatite, istoriski i kulturni tradicii. Sepak, frustracijata so inferiornosta na Evropskata mok prodolžuva da živee, voedno stanuvajki i spiritus movens na evropskata unifikacija. Ušte poveke e frustriracki faktot deka Evropa ušte go propagira mitot za sebesi kako obedinet rasadnik na covecka, racionalna, demokratska i nad se spiritualna civilizacija.

Evropa, vo ovaa smisla, e izvoredna mešavina na usoglasena koegzistencija i neusoglaseni konflikti, podelena na parcinja od sprotivstaveni religii, kulturi, luge, ideologii, rasi, i mentaliteti. Evropa go živeeše 20 vek so nasledstvo od homogena raznovidnost koe ne može da se smeta za tovar, no, ne e nitu pak svetlina. Istorijata na Evropa vo 20-tiot vek e istorija na krizi i dekadencija na samouništuvacka civilizacija. Toa e kriza na identitetot koj e kreiran za vreme od iljadnici godini, a ke iscezne samo vo eden vek. Sepak, kako što se slucuva vo sekoj dekadenten period, se pojavuvaat novi vrednosti, gradenje na fondacija na dlaboko vkoreneti vrednosti i stereotipi na Hristijanskata-Evrejskata-Muslimanskata kultura. Do krajot na 20 vek novite vrednosti zedoa posebna forma na idnata civilizacija vo tretiot milenium. Ovie vrednosti možebi se nerazbirlivi i neprifatlivi za site, no tie ušte nasocuvaat kon kurs zacrtan kako karta na multipliciranosta na slucuvanjata što zedoa mesto niz vekovite.

Evropa nikogaš nemala kulturen, politicki ili bilo drug centar, iako sekogaš se obiduvaše da sozdade eden. Namesto toa, taa se sostoi od razlicni i cesto sprotistaveni centri, koi cesto se neusoglaseni za razvojot i idninata na stariot kontinent. Dali e toa del od pricinata šo obedinetosta i solidarnosta na site evropski luge pretstvuva utopija na hipokritskiot humanizam, so primarna cel: profit. Jaka i bez kontrola uništuvacka sila, koja može eventualno da ja prenasoci svojata mok protiv sopstvenata lulka, izniknata na poranešnata misla za superiornosta na Evropskata civilizacija, samo da stane univerzalno prifatena komponenta na Evropskoto obicno istorisko nasledstvo.

Rasizmot bese toj koj postojano ja unišuvaše iluzijata na Evropskata solidarnost i mirniot zaednicki zivot. Sepak, duri i bez nasilnata destrukcija na iluzornoto obedinuvanje i solidarnost na civilizacijata, Evropa pretstavuva edna nerešena misterija vo koegzistencijata na razlicnostite i kontrastite, nepredvidlivosta, netolerancijata, superiornosta na civilizaciite, kulturite i regionite...

Evropskata religiozna razdelenost e dlaboko vkoreneta ušte vo istorijata. Kontaktite pomegu razlicnite religii sozdadoa prekrasni mozaici na kulturnata arhitektura i civilizacijta vo Evropa. Za žal to bea istoriski dokazi za nepremostlivite razliki, a i tragicni primeri za netolerancijata i omrazata vo imeto na boga.

Mnozinstvoto od razlicni jazici beše edno od považnite elementi za "Kulturata na nesfakanje", vo 20 vek, isto kako i element na zapletkanata komunikacija voopšto. Ovie jazici se servis na etnickata i nacionalnata identifikacija, i blisku se povrzani so razvojot na nacionalnite strategii na malite i neosoznaeni evropski narodi. Vo vrska so razvojot na srednata klasa i državite, iluzorni se konceptite na "sveti" zemji, jazik ili kultura koi isceznaa na krajot od 17 vek vo Zapadna Evropa i vo vtorata polovina na 19 vek vo Centralna i Jugoistocna Evropa. Paganjeto na privilegiranite obrazuvani klasi i izdiganjeto na srednata klasa pretstavena ( vo sprotivnost so "elitnata" kultura) takanarecena nacionalna kultura i nacionalen jazik, jazikot na mnozinstvoto. Mrtvite jazici od togaš dobija kompletno razlicna semiotska uloga: tie stanaa sistem na znaci koi gi povrzuvaat ili ne povrzuvaat razlicnite -bazirani na civilizacijata- kulturni krugovi. Najteško e ili duri nevozmožno, da se pretstavi ili objasni mentalitetot na pogolema grupa na luge vo pravilata na kominikaciite i jazicnata filozofija, a da ne se izzemat posebni delovi od samiot mentalitet. Takva prezentacija za tie pricini e neblagodarna zadaca, duri i poveke od toa, zatoa što site možat da gi diskutiraat nejzinite rezultati, interpretirajki gi razlicno i ušte da tvrdat deka se vo pravo.

Prirodata na evropskite sprotivnosti e proizvedena vo proces kade pogolemite evropski narodi se obiduvaat da gi nametnat svoite jazici, kulturi i znacenja na komunikacija na pomalite evropski narodi. Škotite, Bretocite, Kataloncite, Baskite, Hrvatite, Slovencite, Makedoncite, Estoncite, Litvancite, Latvijcite, Ukraincite, Fleminzite, Valonite-se narodi koi se soocuvaat so ist problem. Francuskiot i angliskiot bea generalno upotrebuvani vo univerzalnata komunikacija vo Evropa vo 20 vek. Vo vtorata polovina na 20 vek germanskiot jazik beše upotrebuvan poširoko, dodeka isto se slucuvaše so ruskiot vo Istocna Evropa. Kako mozeme da gi potkrepime ovie tvrdenja? Za vreme na 19 vek vo Zapadna Evropa, i vo negovata vtora polovina, vo Centralna i Jugoistocna Evropa, povikuvajki se na E. Morin, se sluci "Filoloska-Leksikografska revolucija", i toa zaedno so razvojot na nacionalnite dviženja koja donese kompleksni kulturni i politicki poteškotii na evropskite državi i nivnite luge. Romanovi vladeeja so Tatarite, Latvijcite, Germanite, Ermenite, Rusite i mnogu drugi luge; Hazburgovcite vladeeja so Ungarcite, Hrvatite, Cesite, Slovencite, Slovacite, Italijanite i Srbite, dodeka Hohenzolernite vladeeja vo Prusija i Romanija. "Leksikografskata revolucija" vo Evropa go promoviraše mislenjeto deka jazicite bea privatna sopstvenost na nekoi vladeacki klasi. Najdobar primer da se opiše kompleksnata situacija e multinacionalnata monarhija na Avstro-Ungarija: germanskite i ungarskite jazici bea nametnati od mnozinstvoto na negermanskata i neungarskata populacija koi ne gi govorea tie jazici. Iako ovaa nametnuvanje na sistemot na univerzalniot jazicen sistem beše pretstaven samo da ja olesni generalnata komunikacija, toj podocna dobi znacenje na Germanizacijata i Ungarizacijata za ostatokot od populacijata. Na toj nacin na nametnuvanjeto mu beše dadeno univerzalno imperijalno znacenje, no isto taka lokalno i nacionalno. Do sredinata na 20 vek, francuskiot beše jazik na diplomatijata. So kreacija na sovremeniot globalen informativen sistem, angliskiot jazik stana nezamenliv i zatoa lesno prifatliv za ucilištata i drugite edukativni sistemi vo cela Evropa. Ušte edna Anglo-Saksonska pobeda.

Zboruvajki za opštite uslovi vo kulturata i antropologijata, Evropa otsekogaš e podelena na Istok i Zapad, no nikogaš na Sever i Jug. Takvi razliki postojat zavisno od razlicnite istoriski, kulturni, klimatski i drugi neistoriski elementi (vegetacija, pocva itn.) Nikoj ne diskutira za toa deka postojat razliki megu lugeto od Mediteranot i Skandinavcite, ili megu ostrovjanite i tie sto živeat na kopno. Tie razliki impliciraat, vklucuvaat razlicni odnesuvanja i reakcii na istite socijalni, politicki, ili ekonomski problemi i procesi. Konfliktite megu naciite i državite se najvpecatlivi vo 20 vek, izbuvnuvajki megu golemite, kako i megu malite i (vo uslovite na javnoto pravo) neralizirani narodi.

Kontrastite pomegu naciite, ili podobro kontrastite pomegu razlicnite kulturi na nacionalizmot imaat svoji neharmonicni simboli, a tie veštacki se održuvaat so mitot za zemjata i krvta. Ovie simboli obicno se fascinantni kako kovcezite ili grobovite na neznaenite vojnici. Kolektivnata memorija na mitovite živee i do den denešen. Se zapocna vo antickite vreminja, so Grcite i Vizantijcite i so nivnite senotafi za nepoznatoto ili za poznatoto koe ne može da bide zakopano na voobicaen nacin. Se cini prosto neverojatno deka i vo najciviliziranoto od site stoletija -20 vek, kulturata na starite Grci i Vizantijci može da se sporeduva so kulturata na sovremena Evropa. Možno e, se razbira, da antickata kultura bide integrirana vo Evropskiot mentalen sklop, no ima nešto poveke od toa. Nesovpaganjeto e ocevidno koga ke konstatirame deka nikoj ne e zakopan vo novite grobnici. Brojnite "Altari na tatkovinata" sekogaš se gradeni vo ime na "Povisoka pricina" i vo vreminja na nacionalno razdeluvanje, koga nacionalnata sudbina treba da se odluci. Simbolicnoto zrtvuvanje e sekogaš nudeno na sekakov vid na altar. Dali ova bi moželo da bide nesto drugo osven hipokriticka i nekrofilska politicka ikonografija kako sekavanje i lekcija na idnite generacii? Vo 20 vek, dolžnosta, cesta i tatkovinata se napišani vo krv na takvi altari od tie što bea gotovi da žrtvuvaat luge za postignuvanje na nivnite sopstveni sebicni celi. Konsekvenca za frekventna upotreba na ovie "sveti zborovi" se beskrajnite beli krstovi na grobovite na vojnicite.

Novata religija cesto se raga nadvor od spiritualnoto razmisluvanje na nacijata: religija stimulirana od mentalitetot na nacionalizmot, ili nova religiozna zaednica apstrahirana na nivo na nacionalni drzavi. Vo prvata polovina na 20 vek, nacijata beše prepoznaena i podržuvana kako zaednica. So drugi zborovi toa e "Jako horizontalno prijatelstvo" nasproti neednakvata dominacija ili možnata eksploatacija. Ideata na bratstvoto vnatre vo nacijata stana realnost vo jugoistocnite evropski drzavi i traese docna do krajot na 20 vek. Cuvstvoto koe abolicira socijalna neednednakvost-ideata na bratstvoto i pripaganjeto megu tie od ista nacionalnost-sozdade vodenje na dve svetski vojni kade milioni luge bea ubieni ili umiraa dobrovolno. Fascinantno e da razmisluvame za mehanizmite koi gi sozdadoa razlicnostite, da pravat raboti koi originalno bea protiv nivnata moralnost i Hristijanskoto veruvanje so koi tie bea izrasnati, a toa rezultiraše so edna apstraktna ideja na krv, zemja i mok.

Evropa treba da se zamisli kako vremenski prostor na religija, patriotizam i rasizam, site bitni elementi na Evropskiot mentalen sklop. Socijalnite promeni i alternativnata sovest, cesto bazirajki se na iluzii za idnata egizstencija, ne možat detalno da go objasnat znacenjeto što lugeto go cuvstvuvaat za fragmentite na nivnata imaginacija. Tie isto taka ne možat da objasnat zošto ovie luge se podgotveni samite sebesi da se žrtvuvaat za nivnite imaginarni projekti. Vo ovaa smisla, krucijalnoto paganje na Evropa vo 20 vek beše patologijata na " Nacionalizmot" i nacionalizmot koj sekogas gi naogaše svoite koreni vo stravot i zakanite i finalna omraza kon drugiot, otkrivajki go patot i anatomijata na uništuvackiot rasizam. Tragedijata na evropskite narodi leži vo faktot deka patriotizmot cesto se manifestira samiot sebesi, ne kako ljubov sprema bliskiot svoj, tuku omrazata kon drugiot. Ovoj problem može da se sogleda i od druga perspektiva.

Rasnite konflikti vo Evropa vo 20 vek ne zavisat od biologijata ili genetikata, tuku glavno od opštestvenite i psihološkite razliki. Sovremeniot rasizam se hrani od predrasudite kreirani vo proširenite sistemi na obrazovanieto i opštestvenoto odnesuvanje koe mošne cesto producira mediokriteti i funkcionalna nepismenost koja se stremi kon masovna histeria. Rasizmot nikogaš ne e naucno osnovan, no sekogaš naucno e nametnuvan. Toj sekogaš e prisuten vo Evropa i veke se cuvstvuva kako priroden. Prisuten e vo istoriski nepotvrdeni, samosozdadeni mitovi za luge bez politicki sistem. Ekonomskite, kako i politickite razliki se voocuvaat vo geografskite podelbi na Evropa na siromašna i nerazviena Evropa i razvieniot bogat zapad. Ovaa cesto e pricina za politicki podelbi i kontinentalni konflikti, tolku cesto što takva podelba e vlezena vo svesta na Evropskiot covek so generacii.

Što mozeme da ocekuvame od Evropa na pocetokot na stoletieto? Vo duhot na humanizmot, racionalizmot i duhovnosta koi se raširija od takvata Evropa, mozeme da se nadevame deka Evropskoto palto na 21 vek ke bide udobno za site narodi. Sepak, morame da bideme svesni deka razdelenosta, kontrastite i konfliktite nema lesno da isceznat i da bidat samo istorija, i da zapomnime deka vistinskata evropska integracija na državi i narodi e se ušte daleku, mnogu podaleku odošto nie mislime.

Ovde delumno go pretstaviv Evropskoto kulturno i gragansko nasledstvo kako vitalen element i duhovnoto bitie na malite evropski narodi (i tie koi se ušte ne ja pretvorile svojata zaednica vo drzava). Ovaa nasledstvo e težok tovar za nosenje vo nov Evropski i svetski poredok, i stravovite proizvedeni od toa se prestari i skoro misticni.

Da se vleze vo Evropa znaci široko civilizacisko zapocnuvanje na zrelosta na lugeto, no i zrelosta na tie drzavi kade golemite ili polnite so sebe nacii, igraat uloga na arbitri. Suštinata na temata e da ovaa ne znaci ništo drugo tuku prifakanje na odredeni modeli na ekonomijata, politikata i opštestvoto. Ovie modeli sekogaš se nametnuvani od porazvienite i pomoknite, so drugi zborovi po vlijatelnite luge. Formalno prifakanje e pobarano, iako procesot na globalizacijata moze da zapre ili da bide izbegnat, sto znaci da odbieš da odiš na gozba (vo grcka smisla na zborot), samo zatoa što se vrativme od kratka užina probuvajki i uživajki vo nacionalnite jadenja. Dali toa znaci da se bide glupav, neodgovoren sprema prijatelite, gordeliv, asocijalen. Toa e stravot deka posle gozbata nie nikogaš nema da bideme isti, deka toa ke gi promeni našite gledišta, deka ke staneme nekoj drug.

Procesite na globalizacijata predizvikuvaat strav i teškotija kaj pomalku moknite i siromašni narodi, posebno koga nadnacionalnite kontinentalni cuvstva od iluzorna priroda se povikani, pridruženi od generalna euforija za Evropskoto obedinuvanje kako izlez od individualnata nacionalna zamka na neednekov razvoj. Se cini irelevantno deka tie luge veke ja prifatile idejata na Evropskiot identitet kako konstituent na nivnata nacionalna sovest, politiki, sistemi, kulturi i rezimi.

Što e toa sto ne pravi obedineti kako kontinent? Ljubov i doverba megu Evropskite narodi? Sigurno ne. Evropjanite ne se sakaat eden so drug. Tie se potrebni eden na drug, no tie ne se sakaat megusebno.

Koga Tretata studena svetska vojna zavrsi vo 1990 godina, Istocno evropskite drzavi, zaedno so Rusija, zapadnaa vo opštestven, politicki i ekonomski ambis. Toa beše, povikuvajki se na Samjuel Hantigton, pocetokot na Cetvrtata svetska vojna, vojna koja ke go odvede svetot vo sostojba na haos. Hantigton tvrdi deka slucuvanjata i procesite na krajot na 20-to stoletie samo gi potvrduvaat negovite veruvanja. Militarizacijata i vojnite se prisutni kako možna civilizacija: 193 konflikti se raširija po svetot od 1990 do 1994 godina, a vo 1997 godina brojot na konfliktite iznesuvaše 250.

Cetvrtata svetska vojna e koncept koj go obeležuva nevojnoto iskoristuvanje na svetot-globalizacijata. Vo imeto na osloboduvanjeto od nacionalnite stegi, novi formi na presija se pojavija, blisku povrzani so procesot na neokolonizacijata. Tie se pojavija na površinata vo isto vreme koga eden del od Evropa vleguvaše vo tranzicija. Vistina e deka politickiot bipolaritet iscezna vo Evropa. Od druga stana, se pojavi multipolaritetot, vodejki do sledniot zaklucok: unipolarnosta na Soedinetite Amerikanski Drzavi, edinstvena supersila po kolapsot na Sovetskiot Sojuz, se razviva, i ja oformuva strukturata na Evropa i ostatokot od svetot. Tuka vednaš ke zabeležime scenaria, provokacii, uceni, zakani, pritisok, duri i vojni intervencii.

Problemot na globalizacijata kako svetski proces može da se posmatra kako pozitiven proces, zatoa što može da pomogne vo razvojot na nerazvienite državi. So drugi zborovi, može da gi pretstavi na svetot na globalnata ekonomija, pazarot i informatickata tehnologija. Globalizacijata može da vodi do poveke funkcionalna i ekonomska ekspoloatacija na prirodnite resursi, so kreiranje na kompatibilna rabotna sila i prozvodstvo. Ušte nešto, modernata tehnologija togaš bi bila poveke dostapna na državite so pobaven industriski razvoj. Nesomneno, nie imame rabota so mnogu složen proces, so obedinuvanjeto na Evropa i kreiranjeto na globalniot market kako eden del od toa. Globalizacijata nastrana od nejzinite politiki ili ekonomski elementi, implicintno vklucuva uniformnost t.e kompatibilnost na komunikacijata. Ovaa go otvara prašanjeto na razvojot i važnosta na nacionalnite jazici, posebno na malite evropski narodi. Nastrana od ova, globalizacijata prodolžuva do alter-kulturite bazirani na tradicijata na verata. Istovremeno so procesite na globalizacijata na malite luge, kako Hrvatite na primer, se odvivaat razlicni kontra-procesi. Tie se poveke instiktivni odošto planirani, i postojat za potreba za zacuvuvanje na nacionalniot identitet (jazik, kultura, religija), problemot na zacuvuvanjeto na identitetot e po pat na improvizacija i nepotrebno sprotistavena na kulturnata globalizacija.

Zaštitata na nacionalnta kultura i jazik se karakteristicni so tri razlicni procesi: razvojot na nacionalnite kulturni institucii, odbivanje na novite kulturni trendovi, i netolerancija prema drugi nacionalni kulturni vrednosti. Coveštvoto se obiduva da zamisli nov red i da go pretstavi kako nova struktura. Coveštvoto se nadeva da vleze vo tretiot milenium i obezbedi nov civilizaciski standard. Sekako, trendot na razvojot na svetskata politika se sprotistavuva na takvi idei. Istoto se sluci vo 1990 godina, koga svetot vleze vo novata dekada svesen na opasnosta koja možeše bez kontrola da predizvika uništuvanje na socijalnite, ekonomski, i politickite sistemi koi gi znaeme denes. Toa pretstavuva golema neednakvost vo svetskata ekonomija. Eden od odgovorite na ovoj predizvik e procesot na obedinuvanje na Evropa ili nejzina integracija, prvo vo ekonomijata i kultura, a potoa možebi i vo politicka smisla na zborot. Samata ideja ne e nova. Beše prisutna ušte vo Sredniot vek, a i vo modernoto doba vo nekolku priliki i razlicni formi. Denešnata Evropa se obedinuva mirno, vadejki gi bodlikavite žici, so gradenje na zaednicki informativen i komunikaciski sistem, rabotenje na zaednicka adaptacija i ucenje na tolerancijata. Pomalite i posiromašnite državi imaat šansa da go pocnat procesot i da gi dostignat pogolemite i pobogati drzavi. Za žal, globalizacijata stana proces koj predizvikuva rasizam i nacionalizam. Nitu malite, nitu pak golemite narodi, kako Francuzite, Germancite, Cesite, Italijanite, Anglicanite ne uspeaja da izbegaat od tie procesi. Nivnoto "buntovnistvo" ili negativno odnesuvanje sprema globalizacijata moze najdobro da se vidi vo nivnoto odbivanje za prifakanje na idejata za obedineta Evropa. Vo uslovite na religijata, najinteresno e da samo Rimokatolickata crkva ponudi mudro rešenie za istrajnost na religiozniot identitet vo procesot na globalizacijata. Crkovniot ekumenizam konecno ja dostigna tockata kade možeše da raboti zaedno so ateistickite ideologii i na toj nacin stana eden od globalizacionite procesi " so zaštiten faktor"

Evropa na 20 vek?

Brzi promeni, geometriska progresija na tehnološkiot razvoj, globalni komunikacii, i brz protek na informaciite. Dostojno za pofalba, no i dostojno za prekor vo isto vreme. Evropa na 20 vek, so dve svetski vojni i 70 milioni zrtvi, Holokaustot, koncentracionite logori na smrtta. Evropa beše podracje na Studenata vojna i konfliktot pomegu zapadnite i istocnite delovi. Evropa na 20 vek saka svoe telo, saka da vidi obedinuvanje na luge, kulturi, civilizacii i obicai. Saka da bide pluralisticka, da ostane vo bogatstvoto na unijata na razlicnostite. Saka da bide globalna i da ima mnogu lica.

Duhovite na anahronistickata i autisticka plemenska sovest se voskresnati vo distorziranata idea na prodolžuvanjeto na civilizacijata. Celata istorija na Evropa vo 20 vek otvora novi prašanja za nikogaš završenite konflikti, za dominacijata nad lugeto na Evropa. Sušinata na takvata politika ostanuva nepromeneta duri i po svetskite vojni, edinstvena razlika e vo metodologijata na monopolizacijata. Politikata na vojna i sila se odbieni kako destruktivni i prosto neprofitni, zatoa što ja potresuvaat celata ekonomija na kontinentot. Sekako, slucuvanjavo vo Jugo-Istocna Evropa vo 1990-tite pokaža deka tie idei na vojna, nasilstvo, genocid i kulturno uništuvanje se ušte postojat.

Vo isto vreme najgolem problem na evropskite gragani e vo konstatnosta vo živeenjeto: problemot na koegzistencijata. Tocno e deka procesite na evropskoto obedinuvanje go nosi vo sebe dualitetot na prašanjeto: koegzistencija ili neegzistencija kako istaknati karakteristiki na idniot red. Vo konfliktot koj traese do krajot na 20 vek megu dokažuvanjeto na slicnostite na zaednickiot istoriski razvoj, i nasocuvajki gi nepremostivite razliki, vtorata opcija pobedi i vo politicka i vo kulturna smisla. Istorijata na Evropa e istorija na vojni i konflikti, kriminal i graganski katastrofi, no i ocigleden kulturen, naucen i ekonomski razvoj. Evropskata kršliva caša za salata (na luge) ima edna i ista obleka. Ne može da bide lonec za varenje, ne kako što toa go misleše Žan Žore, no sad koj moze da ponudi harmonija na razlicni vkusovi. Edinstveno prašanje e: koj ja podgotvuva hranata, a koj uživa vo nea?


 



Published 2005-08-03


Original in Croatian
Translation by Igor Masevski
First published in Nova Istra 1-2/2000 (Croatian version) and Roots 13 (2005) (Macedonian version)

Contributed by Roots
© Darko Dukovski/Roots
© Eurozine
 

Eurozine BLOG

On the Eurozine BLOG you can follow and comment on all coverage of the Kyiv conference, "Ukraine: Thinking together", including daily updates from Eurozine editors.
CHeFred
Thinking in times of change

http://www.eurozine.com/blog/in-defence-of-freedom-of-expression/
There are both differences and similarities between the current events in Ukraine and the revolutions of 1989. In fact, the conference "Ukraine: Thinking Together" does have a predecessor: a meeting of eastern European intellectuals with their western counterparts that took place in Vienna in 1990. [more]

Focal points     click for more

Ukraine in focus

http://www.eurozine.com/comp/focalpoints/publicsphere.html
Ten years after the Orange Revolution, Ukraine is in the throes of yet another major struggle. Eurozine provides commentary on events as they unfold and further articles from the archive providing background to the situation in today's Ukraine. [more]

The ends of democracy

http://www.eurozine.com/comp/focalpoints/democracy.html
At a time when the global pull of democracy has never been stronger, the crisis of democracy has become acute. Eurozine has collected articles that make the problems of democracy so tangible that one starts to wonder if it has a future at all, as well as those that return to the very basis of the principle of democracy. [more]

Russia in global dialogue

http://www.eurozine.com/comp/focalpoints/eurocrisis.html
In the two decades after the end of the Cold War, intellectual interaction between Russia and Europe has intensified. It has not, however, prompted a common conversation. The focal point "Russia in global dialogue" seeks to fuel debate on democracy, society and the legacy of empire. [more]

The EU: Broken or just broke?

http://www.eurozine.com/comp/focalpoints/eurocrisis.html
Brought on by the global economic recession, the eurocrisis has been exacerbated by serious faults built into the monetary union. Contributors discuss whether the EU is not only broke, but also broken -- and if so, whether Europe's leaders are up to the task of fixing it. [more]

Time to Talk     click for more

Time to Talk, a network of European Houses of Debate, has partnered up with Eurozine to launch an online platform. Here you can watch video highlights from all TTT events, anytime, anywhere.
George Pagoulatos, Philippe Legrain
In the EU we (mis)trust: On the road to the EU elections

http://www.eurozine.com/timetotalk/in-the-eu-we-mistrust-on-the-road-to-the-eu-elections/
On 10 April, De Balie and the ECF jointly organized a public debate in Amsterdam entitled "In the EU we (mis)trust: On the road to the EU elections". Some of the questions raised: Which challenges does Europe face today? Which strategic choices need to be made? [more]

Support Eurozine     click for more

If you appreciate Eurozine's work and would like to support our contribution to the establishment of a European public sphere, see information about making a donation.

Vacancies at Eurozine     click for more

There are currently no positions available.

Editor's choice     click for more

Dipesh Chakrabarty
The climate of history: Four theses

http://www.eurozine.com/articles/2009-10-30-chakrabarty-en.html
Freedom has been the most important motif of accounts of human history since the Enlightenment. Yet, only with the planetary crisis of climate change is an awareness now emerging of the geological agency human beings gained through processes linked to their acquisition of freedom. [more]

Literature     click for more

Olga Tokarczuk
A finger pointing at the moon

http://www.eurozine.com/articles/2014-01-16-tokarczuk-en.html
Our language is our literary destiny, writes Olga Tokarczuk. And "minority" languages provide a special kind of sanctuary too, inaccessible to the rest of the world. But, there again, language is at its most powerful when it reaches beyond itself and starts to create an alternative world. [more]

Piotr Kiezun, Jaroslaw Kuisz
Literary perspectives special: Witold Gombrowicz

http://www.eurozine.com/articles/2013-08-16-kuisz-en.html
The recent publication of the private diary of Witold Gombrowicz provides unparalleled insight into the life of one of Poland's great twentieth-century novelists and dramatists. But this is not literature. Instead: here he is, completely naked. [more]

Literary perspectives
The re-transnationalization of literary criticism

http://www.eurozine.com/comp/literaryperspectives.html
Eurozine's series of essays aims to provide an overview of diverse literary landscapes in Europe. Covered so far: Croatia, Sweden, Austria, Estonia, Ukraine, Northern Ireland, Slovenia, the Netherlands and Hungary. [more]

Debate series     click for more

Europe talks to Europe

http://www.eurozine.com/comp/europetalkstoeurope.html
Nationalism in Belgium might be different from nationalism in Ukraine, but if we want to understand the current European crisis and how to overcome it we need to take both into account. The debate series "Europe talks to Europe" is an attempt to turn European intellectual debate into a two-way street. [more]

Conferences     click for more

Eurozine emerged from an informal network dating back to 1983. Since then, European cultural magazines have met annually in European cities to exchange ideas and experiences. Around 100 journals from almost every European country are now regularly involved in these meetings.
Making a difference. Opinion, debate and activism in the public sphere
The 25th European Meeting of Cultural Journals
Oslo, 29 November - 2 December 2013

http://www.eurozine.com/comp/oslo2013.html
Under the heading "Making a difference. Opinion, debate and activism in the public sphere", the 2013 Eurozine conference focused on cultural and intellectual debate and the production of the public sphere. [more]

Multimedia     click for more

http://www.eurozine.com/comp/multimedia.html
Multimedia section including videos of past Eurozine conferences in Vilnius (2009) and Sibiu (2007). [more]


powered by publick.net